Članek se ukvarja z značilnostmi, ki vplivajo na dolžino zaposlenosti oseb, ki so vključene v program »Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih« v obdobju 2007 – 2013, ter kvantitativno oceniti tveganje za izgubo zaposlitve oseb v programu. Ocena učinkovitosti ukrepa s pomočjo metode paritve kaže, da je povprečni učinek opazovanega ukrepa pozitiven in statistično značilen. Kaplan-Meierjeva cenilka razkriva, da je delež zaposlenih oseb ob koncu formalnega trajanja programa večji od deleža zaposlenih v kontrolni skupini. V času trajanja ukrepa je delež oseb v programu, ki so izgubile delo (glede na število preostalih oseb v programu) zmeraj nižji od deleža novo brezposelnih oseb brez prvih iskalcev zaposlitve (glede na število vseh zaposlenih v Sloveniji). S pomočjo Coxovega modela sorazmernih tveganj lahko ugotovimo, da se z naraščajočo starostjo oseb v programu možnost izgube zaposlitve z vsakim letom poveča; pri ženskah je tveganje manjše kot pri moških.