Vpetost Slovenije v notranji trg osem let po vstopu v Evropsko unijo
Gospodarska gibanja 448
Z vstopom v EU država postane del notranjega trga, na katerem je zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. Prost pretok blaga v EU ima najdaljšo tradicijo, zato je povezanost na tem področju dobra. Trg storitev je integriran slabše, pretok oseb pa je skromen. Visoka raven pretoka kapitala in integracija kapitalskih in finančnih trgov se hitro spreminjata.
Slovenija je v skupni trg dobro vpeta; njena povezanost z EU je na vseh štirih elementih blizu povprečnim vrednostim ali pa jih presega. Nadpovprečen del slovenske trgovine se odvija z državami EU. Povezanost na področju storitev tudi v Sloveniji zaostaja za povezanostjo na področju blaga. Na trgu dela in kapitala je Slovenija močno vezana na tradicionalne trge nekdanje Jugoslavije. Od tam prihaja večina zaposlenih tujcev, redki Slovenci, ki se zaposlujejo v tujini, odhajajo v druge članice EU. Kar štiri petine tujih neposrednih naložb v Sloveniji prihaja iz EU, manj kot petina slovenskih pa gre v EU.
Ključne besede: EU, notranji trg, trg dela, Jugoslavija
-
PRIJAVA NAROČNIKOV
Za ogled celotnega članka se morate prijaviti
Prijavite se -
ŠE NISTE NAROČNIK?
Naročite se na revijo in prejmite brezplačen dostop do člankov.
Naročite revijo