Tanja Česen bibliografija

Družbena ekonomija in socialno podjetništvo

Gospodarska gibanja 446

Evropska komisija je nedavno (25.10.2011) pripravila in sprejela dve pomembni iniciativi: o socialnem podjetništvu in o družbeno odgovornem podjetništvu. Konservativna Evropska komisija je s tem dejanjem presenetljivo stopila na t.i. tretjo pot, ki jo je pred desetimi leti trasiral nekdanji britanski laburistični predsednik Tony Blair. Razlog za to dejanje ni ideološki, ampak nakopičeni družbeni problemi, ki jih kapitalizem ne rešuje, ampak poraja. Ideja za rešitev perečih družbenih in okoljskih problemov je koncept socialnih podjetij, ki imajo v osnovi realizacijo družbenih ciljev, in preusmeritev komercialnih podjetij od le doseganja dobička na družbeno odgovornost do zaposlenih in varstva okolja.

Socialna podjetja so se začela v Evropi pospešeno razvijati pred 10 leti na osnovi evropske pobude EQUAL, tako da po ocenah sedaj zaposlujejo že povprečno 4,6% delovno aktivnega prebivalstva. Razvoj socialnega podjetništva je bil zelo aktiven in v svetu so nastali številni primeri dobre prakse: mikro krediti in pravična trgovina. Najboljši primer dobre prakse je Velika Britanija, ki je razvila širši koncept tretjega sektorja. Slovenija je s socialnim podjetništvom šele na začetku poti, v letih 2010 in 2011 je financirala nekaj bolj ali manj uspešnih projektov socialnih podjetij, predvsem bi bilo pričakovati večje družbene koristi od stroškov – 10 milijonov € bi zadoščalo za 1.000 delovnih mest letno in ne za le 43. Slovenija je sprejela Zakon o socialnem podjetništvi, vendar je treba pred uveljavitvijo pripraviti analizo stanja in problemov, analizo stroškov in družbenih koristi, analizo dobrih praks, strategijo razvoja in akcijski program socialnega podjetništva.

  • ŠE NISTE NAROČNIK?

    Naročite se na revijo in prejmite brezplačen dostop do člankov.

    Naročite revijo

Prijava za obstoječe člane

Vpiši uporabniško ime in geslo:

Pozabili geslo? Naročite se