Povzetek

Pričakovano trošenje se le počasi zmanjšuje; oktobra je močno poraslo, porast pa ni bil le sezonski, saj se je medletna stopnja rasti podvojila; porast je bil splošen, še zlasti močna je  bila pospešitev že sicer hitro naraščajočih investicij. Zelo močno je oktobra pospešil tudi izvoz, saj se je skupni izvoz medletno povečal za prek 10%, izvoz izven EU pa za prek 7%.

 
Po precej splošnem  mnenju se gospodarstvo že od zadnjega četrtletja  2017 ohlaja; a tekoča rast v Sloveniji ostaja trikrat višja kot v evro območju.

Najmočnejši udarec, ki je rast BDP potisnil navzdol, prihaja od trošenja države, počasno pešanje rasti pa kažeta  nihajoče trošenje  gospodinjstev in  izvozno povpraševanje.  Prav nikakršne upočasnitve  pa ni  pri investicijah,  tako v Sloveniji kot v evro območju.

Precej drugače je s pričakovanji trošenja  tako v predelovalni dejavnosti kot v storitvenih dejavnostih.  Skupno pričakovano povpraševanje  v predelovalni dejavnosti tako v  Sloveniji kot v evro območju peša že od zadnjega  četrtletja  2017, v evro območju je  več podjetij, ki pričakujejo zmanjšanje,  kot je podjetij, ki pričakujejo povečanje povpraševanja.  V Sloveniji je optimizem  trdnejši; več je podjetij, ki pričakujejo povečanje, kot tistih, ki pričakujejo zmanjšanje povpraševanja.  Pri izvoznem povpraševanju so slovenska podjetja še bolj optimistična, čeprav so osnovne značilnosti podobne, predvsem obrat konec 2017 kot pri skupnem povpraševanju. . Intenzivnost pričakovanega povpraševanja  podjetij predelovalne dejavnosti  je v Sloveniji približno na ravni začetka leta 2017, ko je BDP naraščal približno po 1% na četrtletje.

Pričakovano povpraševanje v storitvenih sektorjih Slovenije ne kaže nikakršnega  pešanja. Na začetku leta 2018 je pričakovano povpraševanje sicer precej zanihalo navzdol, vendar se je v zadnjih treh četrtletjih močno popravilo. Tudi v evro območju pričakovanja v storitvenih sektorjih doslej še  niso  pričela močneje  padati. Takšna dinamika pričakovanega povpraševanja v  storitvenih sektorjih  ne čudi, saj  njihova   aktivnost po krizi sploh še ni dosegla normalne intenzivnosti. 

V novembru je bila blagovna menjava izravnana, Blagovna bilanca ostaja rahlo pozitivna tudi po 11 mesecih. Priliv iz prihodov tujcev v Slovenijo je bil več kot trikrat večji od odliva od odhoda  Slovencev v tujino, neto saldo pa znaša 1619 milijonov €. 

Novembra 2018 je znašal skupni izvoz 2797 milijonov €), skupni uvoz pa 2803 milijone €, kar da primanjkljaj 6 milijonov € in pomeni 99.8% pokritost uvoza z izvozom. Pri tem je bila odprema blaga v EU 2125 milijonov €, pritok blaga iz EU pa 2162 milijonov € , kar da primanjkljaj 37 milijonov € ali 98.3% pokritje uvoza priliva z odpremo. V menjavi z nečlanicami EU je bil izvoz 671 milijonov € a 2017), uvoz 641 milijonov €, kar pomeni presežek 30 milijonov €, oziroma 104.7% pokritje uvoza z izvozom.

V prvih 11 mesecih 2018 je znašal skupni izvoz 28.597 milijonov €, skupni uvoz 28.243 milijonov € , kar pomeni presežek 354 milijonov € oziroma 101.3% pokritje uvoza z izvozom. Pri tem je bila odprema blaga v članice EU 22.123 milijonov €, priliv blaga iz EU 22.185 milijonov €, kar da primanjkljaj 62 milijona € ali 99.7% pokritje priliva z odpremo.  V menjavi z nečlanicami EU je znašal izvoz 6.474 milijonov €, uvoz 6.058 milijonov €, kar pomeni presežek 416 milijonov € ali 106.9% pokritje uvoza z izvozom. Saldo neto priliva od potovanj je bil v enajstih mesecih  2018  1619 milijonov €. 

V celotnem 2018 so bile cene uvoženih proizvodov 2.7% višje, samo v decembru 201¸6 pa 1.3% višje kot leto prej. Najbolj so se v celotnem letu  dvignile cene trajnega blaga, za 2.1%, najbolj so padle cene surovin (za 3.1%). Pogoji menjave (terms of trade) so se med novembroma izboljšali za 1.1 %, za EU28 pa za 1.5%.

Obseg svetovne trgovine je avgusta in septembra  stagniral, a je začel oktobra naraščati. V tem mesecu je bil zopet (podobno kot na začetku lanskega leta) skoraj 5% večji kot v primerljivem obdobju 2017. Kljub ponovni pospešitvi rasti svetovne trgovine se je gospodarska klima v EU poslabševala. Gospodarski pesimizem se povečuje tako v industriji kot v storitvenem sektorju.

V tretjem četrtletju 2018 se je realna raven bruto domačega produkta ) v  članicah EU in v tudi državah evro skupine glede na prejšnje četrtletje realno in po desezoniranem podatku povečala za 0,2%, (v Sloveniji na primer za 1,3%), vendar se je v nekaterih pomembnih državah, značilnih po presežku v svoji zunanjetrgovinski menjavi, zmanjšala. Trgovinska vojna očitno omejuje povpraševanje do te mere, da so se  znaki  recesije začeli kazati v več evropskih gospodarstvih.

V Sloveniji se kazalnik gospodarske klime, s posameznimi nihaji navzgor, poslabšuje od februarja 2018. Poslabšanje je zajelo tako predelovalne dejavnosti (glavne izvoznike torej), gradbeništvo, storitvene dejavnosti in trgovino na drobno. Decembra 2018 so bila v predelovalnih dejavnostih izvozna in skupna naročila 11 odstotnih točk slabša kot decembra 2017. V gradbeništvu so se zadnje leto (od decembra do decembra) naročila poslabšala za 8 odstotnih točk, v storitvenih dejavnostih pa se je v enakem obdobju povpraševanje poslabšalo za 3 odstotne točke. Anketa izvedena med direktorji v trgovini na drobno kaže, da se je od decembra 2017 do 2018 poslovni položaj tega sektorja poslabšal za 28 odstotnih točk.

Spreminjanje kažejo tudi začete  gradnje stanovanjskih stavb  ter nakupi osebnih vozil  V  letu 2018 je bilo v Sloveniji izdano za 5% manj gradbenih dovoljenj  kot pred letom. Od januarja do novembra ) je bilo  sicer registrirano za 7% več osebnih avtomobilov kot v prvih enajstih mesecih 2017, vendar je bilo število teh registracij v samem novembru 2018 že 12% manjše kot novembra prejšnjega leta. Kazalnik zaupanja potrošnikov močno niha. Sredi leta se je izrazito poslabšal,  v zadnjih nekaj mesecih pa se je nekoliko izboljšal.

Ob znakih poslabšanja povpraševanja na trgu se zastavlja vprašanje ali se utegne v kratkem ponoviti svetovna finančna kriza, podobna tisti septembra 2008. . Povečevanje carinskih stopenj v ZDA, kot del ekonomske politike predsednika Trumpa, za sedaj vpliva na upad cen delnic na kitajskih in nemških borzah. V primerjavi z vrednostjo decembra 2017 so do sredine januarja 2019 prve upadle za 30 odstotkov, druge pa za 15 odstotkov.

V novembru 2018 je bila slovenska industrijska produkcija 3%, prvih lanskih enajst mesecev skupaj pa še dobre 5% večja kot pred letom. Še avgusta 2018 je primerljivo raven iz 2017 presegala za skoraj 6%. Poslabšanje medletnega rezultata  na kocu 2018 je posledica umiritve njene rasti sredi lanskega leta.

Slovenska industrijska produkcija je bila v prvih enajstih mesecih 2018 za dobre 13% večja kot v enakem obdobju 2008, torej pred svetovno finančno krizo.

Podatki o proizvodnji v  novembru 2018 in primerjava s tistimi iz novembra 2017, kažejo, da so med pomembnejšimi industrijskimi panogami recesijske tendence konec 2018 zajele elektroindustrijo, avtomobilsko, kovinsko ter kemijsko industrijo.

Gradbena dejavnost  je bila v  enajstih mesecih 2018 za dobro petino večja kot pred letom, za 42% večja od svoje najmanjše primerljive ravni v obdobju krize (pri gradbeništvu je bila dosežena šele 2016) ter vendarle 50% manjša kot pred krizo.. Pretežno z državnimi investicijami pogojena gradnja t.i. inženirskih objektov pa je bila novembra 2018 25%, od januarja do novembra istega leta pa 22% obsežnejša od primerljive v 2017. Toda v  enajstih mesecih 2018 je bila vrednost gradbenih del pri stavbah realno za 60%, pri inženirskih objektih pa 43% manjša kot pred desetletji. Zlasti investicije v gradbene inženirske objekte (ceste, železnice, elektrarne, ipd.) lahko v primeru zaostrovanja svetovne recesije ublažijo njen vpliv v Sloveniji.

Obseg storitvenih dejavnost, se je v prvih desetih mesecih 2018 glede na primerljivo obdobje 2017 povečal za dobre 7%. V oktobru je bil 10% večji kot pred letom. Jeseni se je dejavnost storitvenega sektorja očitno še okrepila. 

Podatki o turističnih prenočitvah) kažejo, da je turistična dejavnost v  enajstih mesecih 2018 po približno oceni kar za četrtino presegala svojo raven med januarjem in novembrom 2017. Zlasti se je okrepilo število turističnih prenočitev tujih gostov in doseglo že 72% skupnega števila turističnih prenočitev.

V  trgovini na drobno je bil v  enajstih mesecih 2018 realni prihodek pri prodaji in servisiranju motornih vozil za 13%, v bencinskih servisih za 12% ter pri prodaji neživil za 5% večji kot pred letom. Na drugi strani se je pri prodaji živil, pijač in tobaka znižal za skoraj 5%.

Med prometnimi panogami je bil v prvih enajstih mesecih 2018 transport blaga v Kopru  za 4% večji kot pred letom. Pri tem je tudi v samem novembru 2018 za skoraj 21% presegal svojo primerljivo raven iz 2017. Pri ostalih prometnih panogah je proti koncu 2018 opaziti poslabšanje.

Novembra 2018 je bilo v Sloveniji  887.953 delovno aktivnih. To je bilo 26.944 ali 3,1% več kot pred letom ter 89.721 ali 11,2% več od svoje najnižje primerljive ravni med zadnjo krizo – novembra 2013.

 
Konec lanskega decembra je bilo na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) registrirano 78.534 iskalcev zaposlitve, za 7,7% manj kot v enakem mesecu predlani. Sodeč po medletnih primerjavah se je upadanje brezposelnosti  trendno upočasnjevalo. Januarja je bilo število registriranih iskalcev zaposlitve 15%, junija slabih 12%, septembra 9% in decembra h 7,7% manjše kot pred letom. Stopnja t.i. »registrirane« brezposelnosti je novembra 2018 znašala 7,9%nih) in se je do decembra sezonsko dvignila na okoli 8,1%. Vrh je dosegla januarja 2014 s 14,2%. Decembra 2018 je bilo število nezaposlenih za 45.481 (36,7%) manjše kot na vrhuncu krize v enakem mesecu 2013. Obenem je bilo lanskega decembra število na ZRSZ registriranih brezposelnih še 12.295 (18,6%) večje od primerljivega v 2008.

Cenovna pričakovanja se umirjajo precej počasneje  kot  dejanske cene .Cene življenjskih potrebščin so se  decembra zmanjšale za 0.6%, medtem ko se je bolj dolgoročna (medletna) rast zmanjšala z 1.9% na 1.4%. Storitve so se podražile,  blago pa pocenilo.

Največ  so k decembrskemu znižanju cen prispevale cene naftnih derivatov. V Sloveniji je bila decembrska dinamika še malo bolj skromna kot v evro območju.  Cene industrijskih proizvajalcev so se novembra zmanjšale za 0.1%,  bolj dolgoročno (medletno)  pa porasle za 1.6%. 

Kratkoročna cenovna pričakovanja se bolj opazno umirjajo le pri blagu. Pričakovani trend rasti cen  se  sicer zmanjšuje tudi pri gradbeništvu; delež gradbenih enot, ki pričakujejo povečanje cen že praktično enak deležu tistih, ki pričakujejo  znižanje cen. Pri ostalih segmentih gospodarstva so cenovna pričakovanja še naprej praktično nespremenjena. Cene surovin so se v zadnjem mesecu (od srede decembra 2018 do srede letošnjega januarja) zmanjšale v evrih za odstotek.

Povprečne plače so novembra močno poskočile; povečanje je bilo praktično samo sezonsko. V nekaj sektorjih je bil skok plač še bistveno višji. Najmanj so se plače novembra povečala v sektorjih države. V širši državi so se v letu dni povprečne plače povečale precej manj kot v povprečju gospodarstva Že  pešanje inflacije potrjuje, da ni nobenega opaznega pritiska stroškov dela na rast cen. Dinamika cen surovin je zato, tako v evro območju kot v Sloveniji, še naprej daleč najbolj pomemben faktor spreminjanja inflacije.

Solidna trendna rast javnofinančnih prihodkov se nadaljuje. Javnofinančni prihodki so se novembra zmanjšali za 1.9%. a  zmanjšanje je bilo v celoti sezonske narave. Novembrsko zmanjšanje javnofinančnih prihodkov je bilo še zlasti veliko pri posrednih davkih, torej pri donosu davka na dodano vrednost in trošarin. Ta se je  novembra zmanjšal za preko 5%, vendar so bili navkljub takšnemu padcu  sezona in enkratni dogodki ključni vzrok za zmanjšanje.  Bolj dolgoročna dinamika posrednih davkov (rast impulznega trenda) je namreč bila novembra zelo visoka.  

 
Prihodki od neposrednih davkov so novembra praktično stagnirali, njihova bolj dolgoročna dinamika pa se je povečala). Bolj dolgoročna rast javnofinančnih prihodkov  je tudi sicer visoka in stabilna že od konca 2016, vendar je v letu 2017 rast precej nihala. Nihanje davčnega donosa   pa se je po  koncu leta 2017 zelo umirilo in prihodki  tako posrednih kot neposrednih davkov že  eno leto rastejo po visokih in stabilnih stopnjah rasti  nad 5% letno.

Ugodna (visoka in stabilna) pa je tudi kratkoročna dinamika javnofinančnih prihodkov po 2016. Rast javnofinančnih prihodkov je bila novembra ne le opazno velika temveč tudi zelo enakomerna po davčnih oblikah.  Trošarine so, na primer, celo leto 2018 nihale okoli istih vrednosti kot v 2017, tako da so bile do novembra kumulativno nižje od ustreznih vrednosti v 2017 za samo 0.2%! Pri tem pa trošarine prinesejo skoraj 10% vseh javnofinančnih prihodkov.

Krediti podjetjem so se novembra po dveh mesecih ponovno zmanjšali, vendar je bil verjetno padec predvsem sezonske narave, saj se je bolj dolgoročna dinamika (medletna rast) povečala, čeprav je i  mesec) ostala negativna. Krediti gospodinjstvom so se novembra povečali  za malo manj  kot v prehodnih mesecih, vendar je bolj dolgoročna rast ostala  praktično nespremenjena. 

Osnovne značilnosti kreditne aktivnosti bank ostajajo torej še naprej nespremenjene. Krediti podjetjem stagnirajo ali se zmanjšujejo, čeprav gospodarstvo štiri leta) hitro raste in čeprav je raven kreditov več kot pol manjša od ravni kreditov tik pred pričetkom krize, torej pred desetimi leti.

Krediti podjetjem v evro območju počasi naraščajo in so, glede na kredite podjetjem v Sloveniji,  za preko ene četrtine večji kot so bili konec 2014, ko je bil narejen zadnji prenos slabih kreditov  na DUTB.

Depoziti gospodinjstev in podjetij še naprej hitro rastejo. Ne glede na tako visoko tekočo dinamiko pa se je bolj dolgoročna rast po dolgem času zmanjšala pod 5% letno in tako zaostala tudi za dolgoročno dinamiko depozitov gospodinjstev. Depoziti gospodinjstev so skoraj trikrat večji od depozitov podjetij,  vendar  naprej tekoče rastejo precej počasneje.

Tudi v novembru je bil dosežen visok presežek tekoče plačilne bilance, tako da je bil njen kumulativni presežek v 11 mesecih že preko 3 milijarde evrov. Bruto in posebej neto zunanji dolg se stalno zmanjšujeta, slednji znaša le še šestino BDP.

V novembru 2018 je znašal pozitivni saldo tekoče plačilne bilance Slovenije 2524 milijonov €, kar je rezultat t presežka v blagovni bilanci  in še bolj , presežka v storitveni bilanci  ter   primanjkljaja v bilancah primarnih in sekundarnih dohodkov V ih enajstih mesecih skupaj je znašal presežek tekoče plačilne bilance 3.205 milijonov €7 pa je bil 2.924.4 milijone €. Pri tem je bil presežek v blagovni bilanci 1.248.9 milijonov € nov €), presežek v storitveni bilanci 2.928.4 milijonov € , primanjkljaj  bilance primarnih dohodkov 640.5 milijonov € nov €) in primanjkljaj bilance sekundarnih dohodkov 331.1 milijonov € . . Saldo finančnega računa po 11 mesecih znaša 2326.4 milijonov €,  milijonov €. Pri tem je saldo neposrednih naložb -832.1 milijonov € ,  naložbe v vrednostne papirje so imele saldo 615.3 milijone .

Pregled Banke Slovenije kaže, da je bilo do konca 2017 kumulativno 12970.5 milijonov € neposrednih naložb tujih držav v Slovenijo, pri čemer so bile največje iz Avstrije, Luksemburga , Italije Nemčije in Nizozemske. Do konca 2017 je bilo slovenskih neposrednih naložb v tuje države 5741.1 milijon €, pri čemer preko dve tretjini v države nekdanje Jugoslavije.

Konec oktobra 2018 jel bruto zunanji dolg Slovenije znašal 43 milijard evrov, pri čemer je bilo zasebnega dolga samo 34%. Neto zunanji dolg pa je znašal le še 7.3 milijarde evrov €, kar je  šestina letnega BDP. Donos na desetletne obveznice Slovenije je  24. januarja 2019 znašal mo 0.87%, na enake italijanske na primer 2.76%, kar kaže na odlično sliko Slovenije na mednarodnih finančnih trgih.