Povzetek

Velika negativna proizvodna vrzel (razlika med dejanskim in potencialnim BDP), ustvarjena s krizo pred desetletjem in poglobljena  z »varčevanjem« po 2011, se je z visoko gospodarsko rastjo v preteklih letih  že močno skrčila, zato gospodarska rast ne bo več samodejna in samoumevna.

Skupno domače trošenje se je z visoke 6.5 % rasti  v  osmih mesecih   spustilo na solidnih 5.5% v zadnjih treh mesecih, kar potrjuje, da se trošenje umirja. Medletne stopnje za avgust kažejo rast pri vseh komponentah domačega trošenja; pri tem se je medletna rast v avgustu  glede na medletno rast v juliju pri trošenju gospodinjstev in držav zmanjšala, pri investicijah pa povečala. Medletne stopnje drsečih (na primer, trimesečnih) sredin  kažejo, da se je avgusta rast domačih komponent zmanjšala za približno eno odstotno točko. Dominantna vloga izvoznega povpraševanja v poganjanju gospodarske aktivnosti  povečuje izvoz kapitala, tveganost vzdrževanja stabilne dinamike gospodarske aktivnosti ter  oportunitetne davčne izgube. Zato je potrebno relativno okrepiti domače komponente trošenja, še posebno tiste, ki povečujejo vzdržnost gospodarske dinamike. Gre predvsem za investicije in trošenje gospodinjstev za trajne dobrine. Delež trajnih dobrin v trošenju gospodinjstev se v Sloveniji sicer povečuje hitreje kot v evro območju, vendar je kljub temu povečevanje  zelo počasno. Kratkoročna pričakovanja  ne kažejo, da je v bližnji bodočnosti pričakovati  izrazitejše krčenje povpraševanja. 

Trgovinske omejitve in geopolitične napetosti začenjajo delovati tudi na slovensko mednarodno trgovino. Izvoz Slovenije v nečlanice EU je bil v septembru manjši kot v septembru 2017, kar je prispevalo k neobičajnemu primanjkljaju Slovenije v menjavi z nečlanicami EU.

Kljub raznorodnim tendencam kaže,  da se negotovost glede gospodarskih perspektiv v EU zadnje mesece povečuje. Novembrske ankete o pričakovanjih med direktorji v različnih gospodarskih sektorjih po EU kažejo poslabšanje poslovne klime. Na drugi strani se še  živahno povečujejo naročila v gradbeništvu in pričakovanja v trgovini na drobno. Tudi v Sloveniji  se  gospodarska klima poslabšuje; poslabšanje je zajelo tako predelovalne dejavnosti  (glavne izvoznike torej) kot storitvene dejavnosti in trgovino na drobno. 

Septembra je bila industrijska  produkcija manjša  kot pred letom. Rezultati v prvih devetih letošnjih mesecih skupaj niso slabi. Proizvodnja opreme je bila 13%, proizvodnja reprodukcijskega materiala in blaga za široko porabo pa okoli 3% večja od primerljive lanske. V prvih treh četrtletjih je bila dejavnost rudarstva 2% manjša, oskrba z električno energijo, plinom in paro pa 2% večja kot v enakem obdobju lani. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je v tem obdobju povečala za 6% in pri tem ni upadla niti v eni od panog, ki sodijo v ta sektor.

Prihodek v neindustrijskih gospodarskih panogah še naprej narašča. Gradbena dejavnost je bila v prvih devetih mesecih t 22% nad primerljivo lansko.  Vendar je v  2018 začelo upadati število izdanih gradbenih dovoljenj. Turistična dejavnost je približno petino   nad primerljivo lansko; število prenočitev domačih gostov je slabo desetino, število prenočitev tujih gostov pa še enkrat večje kot pred desetimi leti. Realni  prihodek v trgovini in prodaji ter servisiranju motornih vozil je bil letos za 15%, večji kot pred letom.

V prvih devetih letošnjih mesecih je bil obseg pristaniškega transporta enak kot pred letom.  Število potnikov na letališčih in število potniških kilometrov v letalskem prevozu se je povečalo za 11 oziroma 7 odstotkov.  V prvi polovici 2018 je bila raven prevoza (tonski kilometri) v cestnem blagovnem prometu enaka, v železniškem pa 1% manjša kot v ustreznem obdobju lani.

Število z anketo ocenjenih brezposelnih, ki se je od primerljive ravni na vrhuncu krize (2013) zmanjšalo za 50 tisoč, se je oktobra  začelo sezonsko povečevati, število prostih delovnih mest pa zmanjševati.

Življenjski stroški so oktobra porasli za 0.3%, na letni ravni pa za 2.2%; blago se je podražilo, storitve pa so se pocenile. Večji del cenovnih sprememb je bilo sezonske narave. Rast cen je v Sloveniji le malenkost višja kot v povprečju evro območja . Osnovna inflacija  še naprej stagnira; večina pospeška v rasti cen je tako še naprej posledica rasti cen energetskih surovin.

V letu dni so se povprečne plače vseh dejavnosti povečale za 3.5%. V sektorjih netržnih storitev so v letu dni plače najbolj porasle v zdravstvu in obveznem socialnem varstvu, najmanj pa v izobraževanju. V sektorjih netržnih storitev so plače opazno zaostale za gospodarstvom, saj so stagnirale ali padale. Najbolj so sicer porasle v zdravstvu in obveznem socialnem varstvu, vendar le za  0.3%, medtem ko so v javni upravi in obrambi padle za 2.7%.
Čeprav so po koncu 2017 v tempu malo popustili, enotni  stroški dela že deseto četrtletje rastejo hitreje kot v evro območju. Tako  so sredi letošnjega leta prehitevali ustrezne enotne stroške v evro območju že za preko 4% glede na obdobje pred 2012,  ko so zaradi ZUJF-a močno zaostali. Stroški dela izobraževanja in javne uprave še naprej zaostajajo za evro območjem.
Razlike med dejavnostmi v dinamiki glede na evro območje so velike, še posebno med tržnimi in netržnimi sektorji. Tako enotni stroški dela v industriji in tržnih storitvah že vse od 2015/IV  ne popuščajo v prehitevanju rasti v evro območju. Enotni stroški v industriji so že vse od 2008 dalje višji od ustreznih stroškov v evro območju. Če jih primerjamo z ravnijo pred pričetkom krize, so v Sloveniji enotni stroški dela v industriji v sredini letošnjega leta že za 15% višji od enotnih stroškov dela v evro območju. Zaradi počasnejše rasti enotnih stroškov dela v sektorjih tržnih storitev do 2015 (glede na evro območje), ostaja  raven teh stroškov tudi v sredini 2018 še naprej  nižja od ustrezne ravni enotnih stroškov dela v evro območju. Le velika gospodarska aktivnost (obseg proizvodnje)  omogoča, da tako veliko prehitevanje stroškov nima izrazitejših cenovnih pritiskov na proizvajalčeve cene.

Opazno rast javnofinančnih prihodkov v letošnjem letu je potrdil tudi podatek za oktober, skupni javnofinančni prihodki so namreč presegli lanski oktober za 8.2%, celotne javnofinančne prihodke v prvih desetih mesecih pa za 6.6%, oziroma kar za 2% BDP (870 milijonov). K presežku so skoraj tri četrtine prispevali neposredni, preostalo pa posredni davki. Prvi so namreč kumulativno v prvih desetih mesecih letos porasli za 7.5%, drugi  pa samo za 4.0%..
BDP še naprej opazno prehitevajo predvsem davki na dohodke, saj po 2013 prehitevajo BDP za približno 0.8% na četrtletje. Prav nasprotno  se dogaja pri posrednih davkih. Izdatnost posrednih davkov (posredni davki na enoto BDP) se namreč od sredine 2014 opazno zmanjšuje, opazno pada tudi v primerjavi z evro območjem, v povprečju po okoli 1.5% na leto. Ključni razlog za padanje izdatnosti posrednih davkov (predvsem davkov na proizvodnjo) je   spreminjanje strukture končnega trošenja, to je veliko prehitevanje rasti izvoza, oziroma vse večji prispevek viška izvoza blaga in storitev nad uvozom blaga in storitev k rasti BDP. Z večanjem tega viška se namreč zmanjšuje davčna osnova davka na dodano vrednost in trošarin. Zaradi velikih in naraščajočih viškov tekočih transakcij gospodarstvo potemtakem ne izgublja (izvaža) le ogromno kapitala temveč izdatno zmanjšuje tudi potencialni davčni donos. 

Pri bankah nič novega; depoziti in krediti prebivalcem naraščajo, krediti podjetjem stojijo. Krediti podjetjem so tako septembra  že četrti mesec zapored stagnirali na praktično enaki ravni. Zato se je medletna dinamika spreminjala le zaradi medmesečnih sprememb v lanskem letu;  septembra so bili krediti podjetjem (nefinančnim družbam) za 1% manjši kot pred letom. Krediti gospodinjstvom so zadržali svojo tekočo in bolj dolgoročno dinamiko (tekoče so porasli za 0.7%, medletno pa za 6.5%).
Čeprav gospodarstvo že pet let zelo hitro raste in čeprav se izvoz kapitala prek viškov v tekočih transakcijah še naprej nezadržno povečuje, investicije pa izrazito pospešujejo, se krediti podjetjem ne premaknejo.  Dinamika kreditov podjetjem je piškava sicer tudi v evro območju, vendar je zaostajanje neprimerno manjše kot v Sloveniji. Navkljub počasnemu naraščanju oziroma stagniranju kreditov, depoziti še naprej  naraščajo, depoziti podjetij celo malo hitreje od depozitov gospodinjstev; po 2014 so se pri podjetjih povečali za 45%, pri gospodinjstvih pa za 20%. Zato se je  finančna pozicija bank močno izboljšala, saj so se krediti  na enoto depozitov več kot razpolovili, padli so s preko 1.70  pred pričetkom krize, na 0.76 v letošnjem septembru, ko je bila  neto finančna pozicija bank do gospodinjstev in podjetij druga najboljša v evro območju! Pri obrestnih merah je  v zadnjih mesecih  le  malo sprememb.

V devetih mesecih 2018 skupaj je  presežek tekoče bilance znašal 2.8 milijarde evrov (malo več kot 8% v prvih devetih mesecih ustvarjenega BDP); gre za vsoto blagovnega in storitvenega presežka ter primanjkljajev  v bilanci primarnih  in sekundarnih dohodkov.