Avtorji

  • Velimir Bole
  • France Križanič
  • Jože Mencinger
  • Franjo Štiblar

Iz uspešnega 2017 v uspešno 2018?

Gospodarska gibanja 501

Stampedo izvoznega trošenja se nadaljuje; izvoz izven EU se krepi še močneje kot skupni in daleč bolj kot v EU; medletna dinamika izvoza izven EU je za skoraj  polovico višja od dinamike izvoza EU. V obdobju vzpona gospodarske aktivnosti se komponente trošenja, ki poganjajo rast, izmenjujejo, a izvoz  ostaja v vodstvu celotno razdobje in prehiteva gospodarsko aktivnost v povprečju za prek 4 odstotne točke medletne rasti, v zadnjih dveh četrtletjih celo za okoli 6 odstotnih točk. Pričakovana dinamika povpraševanja se še naprej krepi.
 
Oktobrski presežek v rastoči blagovni menjavi je bil zelo velik, trendna dinamika izvoza je presegla trendno dinamiko uvoza. Cenovni pogoji menjave so se v zadnjem letu neznatno poslabšali. Ekonomski odnosi s tujino tako ostajajo glavno gibalo ugodne gospodarske aktivnosti.

V tretjem četrtletju 2017 je bila svetovna trgovina že dobrih pet odstotkov nad primerljivo prejšnjega leta. Kljub krepitvi evra sta se izvoz in uvoz blaga in storitev držav evro skupine povečevala približno enako hitro; tako kot Slovenija ima tudi evro skupina velik presežek na računu blaga in storitev. Razmere na glavnih slovenskih izvoznih trgih se še naprej izboljšujejo, v EU rast industrijske produkcije spremlja rast trgovine na drobno in gradbeništva ter upadanje brezposelnosti. Novembrske ankete o povpraševanju in pričakovanjih kažejo na nadaljevanje izboljševanja naročil in pričakovanj; v Sloveniji so ocene in pričakovanja še precej boljše kot v evro skupini ali v EU ter celo ugodnejše kot pred krizo pred desetletjem.

Hitra rast industrijske produkcije se je oktobra nadaljevala. Med januarjem in oktobrom 2017 se je glede na enako obdobje 2016 proizvodnja v predelovalnih dejavnostih realno povečala za dobrih osem  odstotkov, največ v avtomobilski, strojni, usnjarski in elektroindustriji. Proizvodnja v predelovalnih dejavnosti je bila že nad primerljivo v letu 2008, najbolj v računalniški industriji in elektroindustriji, avtomobilski ter kovinski industriji; globoko pod primerljivo ravnjo 2008 pa so ostale tekstilna in lesna industrija, industrija nekovin, industrija pijač in kemijska industrija.

Tudi v neindustrijskih gospodarskih panogah so gibanja konec 2017 ugodna. Vrednost gradbenih del se hitro povečuje, a za zdaj ostaja daleč pod ravnjo dosežemo pred pokom nepremičninskega balona v 2008. Prihodki večine storitvenih sektorjev so letno porasli za več kot deset odstotkov. Prenočitev turistov je bilo oktobra več kot leto prej, tokrat bolj po zaslugi domačih kot tujih gostov. Slednji so z izjemno rastjo zaznamovali leto, njihovo število je močno prehitelo tudi število pred krizo. Prometu gre dobro; kar za četrtino se je povečalo število potnikov v mestnem prometu, za petino na letališčih, za tretjino več je bilo prvič registriranih avtomobilov. Količina blaga, pretovorjenega v Kopru. močno niha, v oktobru je bilo nižja kot leto prej.
 
Število delovno aktivnih hitro raste; ostaja sicer manjše kot pred finančno krizo v letu 2008, a je že večje kot pred začetkom pregrevanja v 2005.  Rast aktivnosti in zaposlenosti hitro zmanjšuje število iskalcev dela, ki jih je bilo novembra za petnajst odstotkov manj kot leto prej. Anketna stopnja brezposelnosti po metodologiji Mednarodne organizacije dela za tretje četrtletje 2017 je bila 6.3 odstotna in je med nižjimi v EU. 

Decembra so ostale cene nespremenjene, medletno pa so porasle; najbolj cene stanovanjske in gospodinjske opreme, zmanjšale so se cene oblačil in obutve. Harmoniziran indeks cen se je decembra in medletno povečal. Cene nepremičnin še pospešujejo rast. Cene industrijskih proizvajalcev so novembra porasle tudi medletno; najbolj cene surovin,  medtem ko so se cene energentov znižale. Cenovna pričakovanja ne kažejo večjega spreminjanja strukture in intenzivnosti dinamike cen. Cene surovin se tekoče še naprej zmanjšujejo.   

Povprečne plače so se oktobra povečale, najbolj v kmetijstvu, predelovalni dejavnosti, oskrbi z vodo, gradbeništvu, prometu in finančnih dejavnostih. V širši državi so se precej okrepile plače v zdravstvu, padle pa so v izobraževanju in administraciji. Bolj dolgoročno so se najhitreje povečevale plače v predelovani dejavnosti, gradbeništvu ter  strokovnih in tehničnih dejavnostih. V širši državi so v letu dni močno porasle plače v zdravstvu ter v administraciji, precej manj pa v izobraževanju.

Pospeševanje povprečnih plač se kaže tudi v rasti enotnih stroškov dela. Le v petih državah EU in v dveh državah evro območja  je njihova dinamika v zadnjem letu večja ali podobna  kot v Sloveniji. Tudi v širši državi se enotni stroški dela povečujejo precej bolj kot v evro območju, vendar je razlika precej manjša kot v gospodarskih sektorjih; v enajstih državah EU in treh državah evro območja rastejo v zadnjem letu  enotni stroški dela države hitreje kot v Sloveniji.

Navkljub nihajem javnofinančni prihodki trendno še naprej rastejo. Novembrsko zmanjšanje tako neposrednih kot posrednih davkov je bilo predvsem sezonsko. Bolj dolgoročno se donos od davkov na dohodke in premoženje povečuje enako hitro kot v evro območju, le da je njihova raven precej nižja. Davki na proizvodnjo in produkte so po korekciji davčne stopnje ujeli in rastejo praktično enako hitro in na enaki ravni kot ustrezni davki v evro območju.

Krediti podjetjem tako kot v evro območju še naprej stagnirajo, le da na mnogo nižji ravni, krediti gospodinjstvom pa rastejo hitreje kot v evro območju. Bolj dolgoročna dinamika ostaja nespremenjena.  Zaradi obrata v rasti kreditov in zastoja v tekoči rasti  so medletne stopnje rasti kreditov podjetjem še naprej stabilne, medtem ko se pri prebivalstvu počasi povečujejo. Skupni depoziti gospodinjstev in podjetij še naprej naraščajo. Stagnacija oziroma padanje kreditov podjetjem ter istočasno naraščanje depozitov so povzročili drastično zmanjšanje razmerja kreditov in depozitov. Razmerje se zmanjšuje tudi v evro območju, vendar neprimerno počasneje. Obrestne mere ECB ostajajo nespremenjene, tudi medbančne obrestne mere se zelo malo spreminjajo, posojilne in depozitne obrestne mere prav tako stojijo.

Oktobra je bil dosežen rekorden presežek na tekočem računu plačilne bilance; tako kot dotlej sta ga ustvarjala presežka na računih menjave blaga in storitev (predvsem transport in turizem), zmanjševala pa primanjkljaja na računih primarnih dohodkov (kapital) in sekundarnih dohodkov (predvsem državna plačila v bruseljsko blagajno). Bruto in neto zunanji dolg se še zmanjšujeta, cene slovenskih državnih obveznic tudi.

  • ŠE NISTE NAROČNIK?

    Naročite se na revijo in prejmite brezplačen dostop do člankov.

    Naročite revijo

Prijava za obstoječe člane

Vpiši uporabniško ime in geslo:

Pozabili geslo? Naročite se