Domače končno trošenje je v Sloveniji junija močno poraslo; porasle so vse tri komponente domačega trošenja, izvozno povpraševanje pa se je po treh mesecih naraščanja, julija zmanjšalo. Četrtletni podatki o prispevkih posameznih komponent trošenja k rasti BDP kažejo, da po letu 2012 le izvoz sistematično in močno poganja BDP in da je njegov prispevek večji kot v evro območju. Zadnje leto gredo v korak z BDP še investicije, prispevki ostalih komponent trošenja se povečujejo počasi in zavirajo rast BDP. Drugače je s pričakovanji, saj pričakovano končno trošenje krepko presega povprečno raven pri vseh komponentah. Tudi na proizvodni strani, to je v predelovalni dejavnosti, trgovini na drobno, storitvenih sektorjih in gradbeništvu pričakovanja presegajo dolgoročne povprečne vrednosti.

Ugodni trendi v blagovni menjavi so se nadaljevali tudi poleti, a trendna julijska rast kaže znake umirjanja. Izvoz še naprej raste hitreje kot uvoz, zato raste tudi presežek na računu blaga. Pogoji menjave v drugem četrtletju so bili ugodni: rast izvoznih cen je presegala rast uvoznih.

Gospodarska aktivnost v EU ostaja solidna, kar se odraža tudi v hitrem zmanjševanju anketne brezposelnosti. Tudi pričakovanja in naročila kažejo na nadaljevanje ugodnih gibanj, tako da bo Slovenija svojo rast mogla še naprej naslanjati na izvozno povpraševanje. Pričakovanja in ocena naročil v Sloveniji so ob hitrejši gospodarski rasti razumljivo boljša kot v EU. Da se optimizem še krepi, kažejo tudi kazalniki zaupanja v posameznih dejavnostih.

Industrijska produkcija je v prvih sedmih mesecih hitro rastla, bila je večja od primerljive lanske in od ravni pred krizo. Julija se je rast umirila.

Preobrat v stabilno rast, ki se je začel v predelovalni dejavnosti, se je prenesel tudi v druge; v prvi polovici leta je bil nominalni prihodek storitvenih dejavnosti 8% nad primerljivim lanskim. Turizem se, merjeno v prenočitvah gostov, hitro povečuje predvsem po zaslugi tujih gostov. Dejavnost gradbeništva je bila, merjeno z realnim indeksom vrednosti opravljenih del, prvih sedem mesecev za 16% večja kot v ustreznem obdobju lani, pospešek dajejo predvsem nakupi stanovanj. Vendar je v primerjavi s prvimi sedmimi meseci 2008 letošnja vrednost gradbenih del realno nižja kar za 63%. Pri prometu se je močno povečalo število potnikov v avtobusnem prevozu in število potnikov na letališčih, večji od primerljivega lanskega je bil pretovor blaga v Kopru, medtem ko je število potnikov v letalskem prevozu znatno upadlo.

Število delovno aktivnih in zaposlenih hitro raste; junija je bilo število delovno aktivnih  še manjše kot pred krizo, a že večje kot pred razdobjem pregrevanja pred 2005.  Število iskalcev zaposlitve še naprej upada po dvomestnih stopnjah,  absolutno pa se bo zaradi sezonskih faktorjev med septembrom in januarjem najbrž povečevalo. Anketna brezposelnost, ki upošteva tudi neformalne oblike zaposlovanja, je 6.4 odstotna, v letu dni se je znižala za 1.4 odstotne točke. 

Avgusta so življenjski stroški porasli, trendna dinamika je ostala negativna, medletna stopnja pa zaradi padca cen avgustu lani pozitivna.  Blago se je malo pocenilo, storitve pa so se podražile; bolj dolgoročna dinamika pri storitvah ostaja skoraj enkrat višja kot pri blagu. Harmoniziran indeks življenjskih stroškov je avgusta porasel; rast cen v evro območju je bila še naprej malo hitrejša kot v Sloveniji. Cene industrijskih proizvajalcev so se julija povečale; razlike v rasti cen po uporabi proizvodov in po trgih so majhne. Cenovna pričakovanja pri cenah storitev in cenah industrijskih proizvajalcev ostajajo visoka, pri blagu pa se vrtijo okoli dolgoročnih povprečij. Cene surovin so se v avgustu znižale, razlike v dinamiki posameznih skupin pa so bile velike; cene surovin hrane in nafte so padle,  kovine so se podražile. Tudi bolj dolgoročno so bile razlike velike; cene kovin so zrasle za četrtino, cene surovin hrane pa padle za 10 odstotkov. 

Dejanska povečanja plač so, navkljub visokim pričakovanjem, še naprej skromna; nihanja dinamike povprečnih plač se nadaljujejo brez izrazitega trenda. Junija so povprečne plače padle, rast impulznega trenda se je razpolovila, medletna rast pa zmanjšala na 2.4%. Ker so junija plačane ure padle v primerjavi z majem bolj kot povprečne plače, je  povprečno plačilo za uro poraslo.

Relativna raven enotnih stroškov dela v industriji in storitvenih sektorjih se glede na EU le malo spreminja, le v javnofinančnem sektorju se enotni stroški dela približujejo ravni enotnih stroškov v EU. Približali so se po tretjem četrtletju 2015, ko je prišlo do sproščanja napredovanj, vendar se je dohitevanje evro območja končalo takoj po dvigu zaostalih napredovanj. Od takrat se relativni stroški ne povečujejo več; izjema so enotni stroški dela v izobraževanju, ki  počasi dohitevajo evro območje.

Tudi avgusta so javnofinančni prihodki hitro naraščali. V povprečju prvih osmih mesecev so javnofinančni prihodki porasli za 6% ali 610 milijonov! Neposredni davki in ostali prihodki so avgusta naraščali še izrazitejše kot skupni, zrasla je tudi njihova bolj dolgoročna dinamika. Posredni davki so se avgusta precej zmanjšali, vendar je bolj dolgoročna dinamika tudi pri njih močno porasla. Glavnino zmanjšanja donosa od posrednih davkov je povzročil medletni padec trošarin; verjetno gre za premik v  plačilih.

Skupni krediti podjetjem in gospodinjstvom so bili julija manjši kot junija. Po skoku kreditov podjetjem konec 2016 se v letošnjem letu pri kreditih podjetjem ne dogaja veliko. Krediti gospodinjstvom so precej bolj živahni; bistveno hitreje rastejo tudi v primerjavi z evro območjem. Skupni depoziti podjetij in gospodinjstev so julija že drugi mesec zapored močno pospešili, v enem mesecu so porasli za prek 200 milijonov evrov. Navkljub hitri tekoči rasti se bolj dolgoročna dinamika še naprej počasi zmanjšuje. Obrestne mere na grosističnem trgu ostajajo nespremenjene; depozitne in posojilne obrestne mere stagnirajo ali nihajo. Spremembe denarne politike gre pričakovati šele konec leta, ko bodo  posojilojemalci, ki imajo obresti vezane na euribor, izgubljali glede na posojilojemalce, ki imajo fiksne obrestne mere.

Presežek na tekočem računu še raste, sedemmesečni presežek je rezultat presežkov na računih blaga in storitev ter primanjkljaja na računih primarnih in sekundarnih dohodkov. Saldi na posameznih komponentah finančnega računa so precej manjši kot lani. Bruto zunanji dolg se je malo zmanjšal, neto pa malo povečal. Donos na slovenske desetletne obveznice je enoodstoten.