Domače trošenje se je po  močnem marcu aprila umirilo, vendar je bil precejšen del zmanjšanja sezonske narave. Aprilsko umiritev kažejo tudi gibanja prihodkov po dejavnostih, ki potrjujejo, da je bilo pospeševanje rasti  do prvega četrtletja letos odvisno predvsem od trošenja prebivalstva,  izvoza ter  investicij v gradbene objekte. Najmočnejši je bil prispevek  investicij, najbolj vzdržen pa  prispevek  izvoznega povpraševanja,  ki že od začetka 2015 rast BDP neprenehoma tišči navzgor. Za aprilsko zaviranje rasti je bilo pomembno zaviranje prihodkov gradbeništva, manj pa sistematično  pešanje trošenja države, ki traja že od prvega četrtletja 2016.

Tako izvoz kot uvoz v prvih petih mesecih 2017 neprekinjeno hitro rasteta, pri tem pa se  ohranja majhen pozitiven saldo. V trgovini znotraj EU Slovenija ustvarja majhen primanjkljaj, ki ga pokriva s presežkom v trgovini z ostalim svetom.

Gospodarska aktivnost v EU, ki v veliki meri oblikuje stanje v slovenskem gospodarstvu, ostaja solidna, anketna stopnja brezposelnosti pa hitro upada. Dobri gospodarski rezultati vplivajo tudi na ocene zdajšnjega stanja in na pričakovanja v EU. Tudi optimizem v slovenskem gospodarstvu se krepi. Pričakovanja gradbenikov še naprej hitro naraščajo,  izvozniki še naprej pričakujejo nadpovprečno rast povpraševanja, vendar  je odstopanje od dolgoročne normalne ravni majhno, pričakovanja trgovcev pa prav tako presegajo dolgoročno povprečno raven. Pričakovanja torej ne kažejo na obrat v rasti, oziroma na omembe vredno zaviranje končnega trošenja v nekaj naslednjih mesecih.

Industrijska produkcija se je letos povzpela nad primerljivo raven v 2008, njena rast pa je  približno trikrat hitrejša od rasti v celotni Evropski uniji. V petih mesecih je bila za skoraj 7 odstotkov večja kot lani, najbolj, za desetino se je povečala proizvodnja opreme. Očitno je, da si Slovenija ob izvozno orientirani strukturi predelovalnih dejavnosti povečuje tržni delež in da sedanja rast ni le posledica splošne konjunkture.

V prvih petih mesecih je bila vrednost gradbenih del realno za skoraj 18% večja kot v enakem obdobju lani; po začetku visokih gradenj so se končno začele izboljševati tudi nizke gradnje. S pospeškom je rast gradbene dejavnosti v Sloveniji prehitela rast v Evropski uniji, vendar pa je bil njen upad med in po krizi v Sloveniji precej globlji.

Turizem, sodeč po prenočitvah, narašča že od 2015. Krepitev temelji predvsem na povečevanju števila prenočitev tujih gostov.

S konjunkturo narašča tudi dejavnost prometa: prevoz blaga po cestah in železnici ter število potnikov na letališču, medtem ko izjemno upada letalski potniški promet.

Trg dela se postopoma vrača v ravnovesje; povečuje se število delovno aktivnih, predvsem zaposlenih v podjetjih in organizacijah. Istočasno izredno hitro upada število registriranih iskalcev dela. Junija jih je bilo za 15 odstotkov manj kot leto prej, a še za 40 odstotkov več kot pred krizo.  Stopnja anketne brezposelnosti je bila maja v Sloveniji pod povprečjem EU in še bolj pod povprečjem evro območja, povsod pa se je zmanjševala. 

Cene, tako v Sloveniji kot v evro območju, še naprej pešajo. Junija so življenjski stroški ostali nespremenjeni, dolgoročno pa se rast cen zmanjšuje. Po aprilu se je bolj dolgoročno zmanjšala rast cen tudi v EU, a je bilo zmanjšanje v Sloveniji večje.
Cene industrijskih proizvajalcev so se maja povečale in so tudi  medletno zrasle. Še naprej najhitreje naraščajo cene surovin, med dejavnostmi pa cene v predelovalni dejavnosti. Medtem ko so na začetku leta naraščale  proizvajalčeve cene predvsem pri izvoznem blagu, so maja vodile cene proizvodov za domači trg, medletno pa so še naprej najhitreje naraščale  cene za izvozne trge, še zlasti izven evro območja.

Cenovna pričakovanja še naprej ne kažejo umirjanja cen, le v trgovini na drobno se cene z opaznimi nihaji držijo bolj dolgoročne povprečne dinamike. Cene surovin v evrih so se do konca junija umirjale, močno pa se dražijo kovine.

Navkljub močni gospodarski aktivnosti se plače in enotni stroški dela zaustavljajo. Aprila so se povprečne plače opazno zmanjšale, tekoča rast povprečnih plač je bila v večini dejavnosti negativna, kar ob hitri rasti gospodarstva preseneča. V dejavnostih javnega sektorja so se plače povečevale, še zlasti hitro v zdravstvu.

ZUJF, ki je močno stisnil predvsem enotne stroške negospodarstva, je zmanjšal tudi enotne stroške gospodarstva; sredi lanskega leta so začeli loviti evro območje. Dohitevanje in prehitevanje enotnih stroškov dela v evro območju se je konec lanskega leta zaustavilo. V javnem sektorju, v katerem so zaradi ZUJF-a enotni stroški dela padli v primerjavi z evro območjem bolj kot v gospodarstvu in kjer se je do tretjega četrtletja 2015 razlika še povečala, so se enotni stroški dela v javnem sektorju   povečevali precej hitreje kot v evro območju. A na začetku letošnjega leta se je razlika v enotnih stroških dela javnega sektorja začela celo ponovno povečevati.

Junijsko povečanje javnofinančnih prihodkov je bilo pričakovano, porast pa je presegel pričakovanja. Od neposrednih davščin so junija medletno najbolj porasli prispevki za pokojninsko zavarovanje in dohodnina, sledili so davki od dohodka pravnih oseb in prispevki za zdravstveno zavarovanje. Od domačih davkov na blago in storitve so junija najbolj porasle trošarine, v celotnem drugem četrtletju pa  prihodki od davka na dodano vrednost in trošarine. 

V pol leta je v javne blagajne priteklo za pol milijarde evrov več kot v prvi polovici lanskega leta. Stanje je precej podobno stanju konec 2005, zato je treba opozoriti na pritiske po zniževanju davkov in jih zavrniti. Obilje pa omogoča takoj odpraviti vsaj najhujše posledice nekaj minulih potez ekonomske politike. Mednje sodi neplačevanje bolnic in kopičenje zamud zaradi nesmiselnega  formalnega blokiranja neravnotežja v denarnem toku zdravstvene blagajne, ki je povečalo dolg in škodovalo plačilni disciplini, saj bi morale bolnice v fiskalno urejeni državi biti brezhiben plačnik.

Skupni krediti privatnim enotam so maja minimalno zrasli; k temu so  prispevali le krediti gospodinjstvom, krediti podjetjem pa so ponovno padli; po rasti konec lanskega leta, že od januarja mencajo na mestu. Tudi v evro območju krediti podjetjem stojijo, a je njihova raven glede na BDP mnogo višja. Krediti gospodinjstvom so po tretjem četrtletju 2016 začeli opazno pospeševati, a raven teh kreditov je glede na BDP v Sloveniji še mnogo manjša kot v evro območju.

Skupni depoziti privatnih oseb so maja narasli, bolj dolgoročna rast pa že od januarja slabi. Depoziti gospodinjstev prehitevajo ustrezne depozite v evro območju že od konca 2013 dalje. Depoziti podjetij so se maja zmanjšali, ponovno se je zmanjšala tudi njihova bolj dolgoročna dinamika, ki pa ostaja opazno močnejša kot v evro območju.

Obrestne mere ECB ostajajo nespremenjene, enoletni euribor pa negativen. Nekatere posojilne obrestne mere so se nekoliko znižale, depozitne obrestne mere pa se niso spremenile. 

Po popravkih, ki jih je opravila BS, je letošnji petmesečni presežek tekoče plačilne bilance na ravni primerljivega lani. Presežek slej ko prej nastaja na računih blaga in storitev, primanjkljaj pa na računih primarnih (predvsem kapitala) in sekundarnih  (predvsem državnih) dohodkov. Zunanja zadolženost se v drugem četrtletju ni zmanjševala, donosi na slovenske desetletne obveznice pa so nekoliko narasli.