Po dostopnih podatkih je Slovenija v letošnjem prvem četrtletju imela najvišjo medletno rast BDP med državami evro območja. Rast pospešujejo investicije, saj je trošenje prebivalstva stagniralo, trošenje države se je celo krčilo, prispevek menjave s tujino pa se je od začetka 2016 počasi zmanjševal. Po letu 2013 so začele pospeševati investicije v opremo in v gradbene objekte. Pospeševanje gradbenega dela investicij posredno kaže tudi ogrevanje trga nepremičnin.

Velik skok v blagovni menjavi v marcu je delno posledica večjega števila dni, a tudi medletni rezultati so ugodnejši kot v mesecih pred tem. Po dinamiki menjave je Slovenija med članicami EU28 z nadpovprečno rastjo. Izven EU ustvari Slovenija le še petino blagovne menjave.

Pričakovana dinamika trošenja v nekaj naslednjih mesecih je nadpovprečna, še zlasti v gradbeništvu. Najšibkejše povpraševanje pričakujejo podjetja iz storitvenih sektorjev, čeprav pričakovanja tudi pri njih presegajo dolgoročno povprečje. Pri izvoznem povpraševanju ni pričakovati  večjih sprememb, po pričakovanjih trgovine na drobno pa naj bi se trošenje gospodinjstev povečalo. Medletne razlike gospodarske klime, to je razlike med letošnjimi in ustreznimi lanskimi ocenami stanj, kažejo, da je bila v vseh petih letošnjih mesecih gospodarska klima boljša kot v ustreznih mesecih lani, vendar je razlika prenehala naraščati. K stabilnosti povečanj je največ pripomogla razlika med letošnjim in lanskim kazalnikom zaupanja v gradbeništvu. Tudi zaupanje v storitvenih dejavnosti je bilo letos večje kot lani, medtem ko se je zaupanje v trgovini  nekoliko zmanjšalo, v predelovalnih dejavnostih pa je ostalo na lanski ravni. 
Poslovna klima v EU28 se je v prvem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani nekoliko izboljšala, tekoče pa ostaja nespremenjena. Po podatkih nemškega IFO instituta  se je tudi svetovna gospodarska klima v drugem četrtletju izboljšala; izjeme so Latinska Amerika, Afrika in Bližnji Vzhod.

Industrijska produkcija se je v prvem četrtletju medletno krepko povečala; še večji je bil porast sicer zelo variabilnega rudarstva, nadpovprečno je zrasla predelovalna aktivnost, zaostala pa je oskrba z elektriko, plinom in vodo. Medletna rast industrijske produkcije v EU v prvem četrtletju je bila približno dvoodstotna, nekoliko višja kot v povprečju lanskega leta; še nekoliko hitreje je rasla predelovalna industrija, rast gradbeništva je močno nihala, a se je krepila, prodaja v trgovini na drobno se je prav tako povečevala.

Rast gradbeništva je bila v prvem četrtletju izjemna, rast novih pogodb pa obeta podobno nadaljevanje, ki pa ga začenja hromiti pomanjkanje kapacitet. Ne gre spregledati, da gre za rekordno rast z ravni, ki je malone pol nižja od ravni v 2010. Turizmu je v prvih dveh letošnjih mesecih šlo dobro, dober rezultat so ustvarjali tuji, kvarili pa domači gosti.

V letalskem potniškem prometu so bili rezultati v prvih treh mesecih slabi, v Luki Koper pa so ob mesečnem nihanju v prvem četrtletju pretovorili precej več blaga kot v enakem razdobju lani. Lanska pospešitev cestnega in železniškega transporta blaga odraža prilagajanje oživljanju gospodarstva. 

Povečevanje števila delovno aktivnih je spremljalo rekordno zmanjševanju brezposelnosti izredno hitro kar po 3.5 odstotke medletno raste zaposlenost v gospodarskih družbah, skromnejša pa je rast zaposlenih pri samozaposlenih in rast samozaposlenih. April je prinesel novo zmanjšanje števila registriranih iskalcev zaposlitve, saj je odliv z zavodov za zaposlovanje močno presegel priliv. Anketna stopnja brezposelnosti v EU28 se je marca rahlo znižala, precej višja stopnja v evrskem področju pa je ostala nespremenjena. Skrajnosti ostajajo Češka in Nemčija na eni strani ter Grčija in Španija na drugi. Več kot povprečna je tudi brezposelnost v sredozemskih članicah EU. 

Rast življenjskih stroškov se je maja umirila, zmanjšala se je tudi bolj dolgoročna dinamika; rast cen v Sloveniji je le malenkost višja kot v EU. Povečujejo se tudi cene industrijskih proizvajalcev, nekoliko bolj pri prodajah v tujino kot pri prodajah doma. Naraščajo cene starih in novih stanovanjskih nepremičnin, vendar je pospeševanje cen starih nepremičnin močnejše in manj nihajoče kot  novih. 

Tekoče pospeševanje cen spremlja krepitev cenovnih pričakovanj; opazno so se okrepila pričakovanja proizvajalčevih cen v industriji pa tudi pričakovanih cen podjetij iz storitvenih sektorjev in  gradbeništva. V trgovini na drobno cenovna pričakovanja ob nihanju  ostajajo na dolgoročnih povprečnih vrednostih.

Povprečne plače so se po padcu v februarju marca povečale, bolj dolgoročna rast plač pa je marca  ostala nižja kot januarja. V nekaj sektorjih so se marca plače povečale bistveno bolj od povprečja gospodarstva. V javnofinančnem sektorju so marca plače tekoče porasle za manj kot odstotek, medletno pa v zdravstvu in šolstvu za manj, v administraciji pa enako kot v povprečju gospodarstva. V podjetjih iz predelovalne dejavnosti, oskrbe z elektriko in z vodo plače praviloma vodijo; njihova dinamika enotnih stroškov dela spremlja dinamiko v evro območju. V trgovini ter v finančnih in zavarovalniških dejavnostih je dolgoročna rast enotnih stroškov dela sistematično počasnejša kot v evro območju.

Aprila je po šibkem marcu prišlo do velikega povečanja javnofinančnih prihodkov, ki pa so bili tudi medletno zelo visoko. Do aprila so javnofinančni prihodki kumulativno presegli lanske  za prek 1% BDP. Močno so se povečali prihodki od praktično vseh pomembnih davščin, še posebej od davka na dobiček. Zmanjšale so se le manj pomembne davčne oblike. Izjema je davek na dodano vrednost od uvoza, ki prehaja k davku na dodano vrednost po obračunu.

Skupni krediti gospodinjstvom in podjetjem so pričeli naraščati oktobra lani. Najbolj so pospešili na prehodu v 2017, zdaj pa rastejo počasneje. Medletne stopnje se še naprej popravljajo, po januarju so postale pozitivne. Tekoča rast kreditov je v letošnjem letu pri kreditih podjetjem ponovno opešala, medtem ko se krediti gospodinjstvom že od februarja lani počasi a stalno krepijo.  Skupni depoziti podjetij in gospodinjstev so se aprila, po sedem mesečnem naraščanju, zmanjšali, medletno še rastejo a vse počasneje in so na isti ravni kot pred pričetkom krize. Depoziti gospodinjstev so se po padcu zaradi ZUJF-a in ciprske krize po 2013 začeli popravljati in so na začetku 2017 že dosegli raven v evro območju. Depoziti podjetij so na začetku 2016 dohiteli depozite podjetij v evro območju.

Obrestne mere ECB-ja ostajajo nespremenjene. Tudi obrestne mere na denarnih trgih se ne spreminjajo. Obresti na depozite krajših ročnosti so se še bolj približale ničli, posojilne obrestne mere za kredite gospodinjstvom so zadnja dva meseca nespremenjene, medtem ko so se krediti podjetjem za manjše zneske pocenili, za večje pa so se podražili. 
Presežek v tekoči plačilni bilanci še raste, njegova rast, ki jo določata presežka v blagovni in storitveni menjavi ter primanjkljaja na računih primarnih in sekundarnih dohodkov, pa se upočasnjuje. Neto zunanji dolg je padel na manj kot četrtino BDP, donosi na slovenske desetletne državne obveznice pa ostajajo ugodni, saj so manj kot enoodstotni.