Povzetek

Slovenija je pri ravnanju z odpadki in ob upoštevanju gospodarske razvitosti zelo učinkovita pri reciklaži, v okviru pričakovanj pri kompostiranju in neučinkovita pri odlaganju. Delež recikliranih odpadkov je za 30 odstotnih točk, delež kompostiranih odpadkov za 2 odstotni točki, delež odloženih odpadkov pa za 12 odstotnih točk višji od deleža, ki bi ustrezal stopnji naše gospodarske razvitosti. Teoretični delež sežganih odpadkov glede na raven BDP na prebivalca, znaša 22 odstotkov.

Slovenski delež okoljskih davščin (davki na energijo, davki na transport in davki na onesnaževanje) v skupnih javnofinančnih prilivih iz naslova davkov in prispevkov je z 10.5% precej višji kot bi ustrezalo gospodarski razvitosti. Obenem je davek na odlaganje odpadkov (11 € na tono nenevarnih odpadkov) v Sloveniji mnogo nižji od ocenjenega glede na gospodarsko razvitost (19 € na tono nenevarnih odpadkov). Če bi Slovenija po predlogu OECD dvignila stopnje te dajatve na 40 € za tono, bi se količina odloženih odpadkov v nekaj letih zmanjšala za tri četrtine.

Ključne besede: eksternalije, davki, ravnanje z okoljem
JEL: D62, H2, Q28