Januarsko domače trošenje se je sezonsko zmanjšalo, medletno dinamiko pa močno oblikuje lanskoletna osnova. Kljub temu kaže, da se je okrepilo trošenje prebivalstva in države, investicije pa so zaostale. Tuje povpraševanje še naprej  ostaja krepko. Pospeševanje trošenja prebivalstva vse bolj diktira trošenje za trajne dobrine, zaostajanje, ki ga je povzročil ZUJF, se od začetka 2015 hitro zapira, medtem ko se trošenje za netrajne dobrine in storitve komaj povečuje. Globok padec stanovanjske gradnje po začetku krize in zaostanek za evro območjem se je po koncu 2015 začel zmanjševati, v 2016 je začela pospeševati tudi gradnja ostalih objektov. Od začetka 2015 narašča tudi investiranje v stroje in opremo, investicije v transportne naprave pa slej ko prej naraščajo hitreje kot v evro območju. Zelo hitra rast trošenja prebivalstva in izvoza ter padanje investicij  ponovno postavlja v ospredje vprašanje dolgoročne  vzdržnosti sedanje dinamike trošenja. Zadnja štiri četrtletja se opazno krepijo tri za vzdržnost trošenja ključne komponente domačega trošenja, do polnega zagona povpraševanja in normalizacije rasti gospodarstva manjka le še pospešitev povpraševanja po  storitvah. Pričakovano povpraševanje se še naprej krepi, v storitvenih sektorjih pa stagnira. Visoko  povečanje povpraševanja gre pričakovati predvsem pri investicijah v gradbene objekte ter trošenju prebivalstva za blago.

Gospodarska klima se je v marcu otoplila; tako visoka vrednost kazalnika gospodarske klime kot marca letos je bila nazadnje zabeležena aprila 2008. V marcu je na zvišanje najbolj vplivalo večje  zaupanje v storitvenih dejavnostih. Zaupanje se je okrepilo tudi v predelovalnih dejavnostih ter v trgovini na drobno, nekoliko se je skrhalo v gradbeništvu, a je ostalo daleč nad zaupanjem lani in dolgoletnim povprečjem. Gospodarska klima v EU28 se je izboljšala; k temu so prispevala večja naročila v gradbeništvu, pa tudi pričakovanja v trgovini in predelovalnih dejavnostih. 

Industrijska produkcija je bila januarja predvsem po zaslugi predelovalnih dejavnosti za desetino večja kot pred letom in trendno raste. Tudi aktivnost v rudarstvu je presegla lansko. V EU28 je februarja industrijska produkcija zaostala za januarsko, bila pa je večja kot februarja lani. Med državami z največjim medletnim porastom je bila tudi Slovenija.  

Vrednost gradbenih del je bila za četrtino višja od januarske, lanskoletno je presegla za dobro petino, za četrtino se je zvišalo tudi število opravljenih delovnih ur. Število turističnih prenočitev se je povečalo; povečanje so zagotovili tuji turisti, saj se je število domačih zmanjšalo. V avtobusnem in letalskem prevozu je bilo več potnikov; število potnikov Adrie pa se je zmanjšalo. V Kopru so pretovorili več blaga kot lani.

Na trgu dela se je stanje ustalilo. Sezonsko se je število delovno aktivnih in zaposlenih januarja zmanjšalo, medletno pa se je povečalo. Marca se je število iskalcev dela spet zmanjšalo, od marca lani za 15 tisoč. Med novimi iskalci dela je bilo dve tretjini takšnih, ki so izgubili delo za določen čas, med tistimi, ki so zapustili zavode, pa se jih je osemdeset odstotkov ponovno zaposlilo. Stopnja brezposelnosti se hitro zmanjšuje tako v EU28 kot tudi v evro območju, v katerem je nekoliko višja. 
 
Življenjski stroški so marca porasli, bolj dolgoročna dinamika pa se je zaradi pocenitve storitev nekoliko znižala. Osnovna inflacija je februarja zrasla, bolj dolgoročna dinamika se je precej povečala. Harmoniziran indeks cen je marca tudi dolgoročno porasel bolj kot v evroobmočju. Porasle so tudi cene industrijskih proizvajalcev, tudi njihova dolgoročna rast se je okrepila. Cenovna pričakovanja kažejo na umirjanje inflacije na zdajšnji ravni. Cene surovin v evrih so se na svetovnem trgu znižale, najbolj so se pocenile kmetijske surovine, najmanj kovine. V letu pa so cene surovin krepko porasle, najbolj se je podražila nafta, najmanj hrana.

Povprečne plače so se januarja v skoraj vseh dejavnostih sezonsko znižale, trendna dinamika in medletna stopnja ostajata pozitivni.  Razlike v bolj dolgoročni rasti povprečnih plač so manjše kot v kratkoročnih gibanjih. Plače v javnem sektorju so narasle manj kot v gospodarstvu. Enotni stroški dela še naprej rastejo hitreje kot v evro območju; dinamika v gospodarstvu spremlja in dohiteva dinamiko v evro območju, v javnem sektorju pa stroški dela še zaostajajo, čeprav rastejo hitreje.

Marca so se javnofinančni prihodki iz neposrednih in posrednih davkov precej zmanjšali; še posebno velik je bil padec pri DDV. Pri neposrednih davščinah so se močno zmanjšali  prispevki za zdravstveno varstvo, nekoliko pa tudi dohodnina. Navkljub marčevskemu zmanjšanju so bili javnofinančni prihodki v prvem četrtletju za 180 milijonov evrov večji kot v prvem četrtletju. Bolj dolgoročna dinamika fiskalnih prihodkov je v Sloveniji od konca 2013 dalje močnejša kot v evro območju, vendar  raven prihodkov zaradi učinka krize in ZUJF-a ostaja nižja. K dohitevanju evro območja prispeva tudi povečevanje učinkovitosti davčnega sistema. 

Tekoča rast skupnih kreditov privatnim nefinančnim enotam, ki se je pričela po septembru 2016, ne popušča, medletna stopnja skupnih kreditov je februarja prvič po dobrih petih letih postala pozitivna. Rastejo tako krediti prebivalstvu kot podjetjem; slednji, ki so se navzgor obrnili šele decembra, zdaj rastejo hitreje kot krediti prebivalstvu. Oboji rastejo tudi hitreje kot v evro območju. Skupni depoziti privatnih nefinančnih enot so februarja ponovno porasli in se medletno še naprej povečujejo. Obrestne mere ECB ostajajo  nespremenjene. Posojilne obrestne mere so se  pri posojilih podjetjem za manjša posojila povečale, za večja pa zmanjšale. Pri posojilih prebivalstvu so bile spremembe še manjše, malo  so se podražila potrošniška posojila in pocenila stanovanjska. Depozitne obrestne mere se niso spremenile.

Rast plačilnobilančnega presežka se v 2017 nadaljuje, tokrat tudi zaradi majhnega presežka v bilanci primarnih dohodkov. Zunanji bruto in neto dolg se zmanjšujeta, donos na slovenske 10-letne obveznice je nižji od odstotka.