Povzetek

Poganjanje gospodarske rasti se seli z izvoznega na domače povpraševanje. Potem ko je izvoz reševal slovensko gospodarstvo pred katastrofalnimi učinki »varčevanja«, dinamika domačega povpraševanja po letu 2015 počasi prevzema spodbujanje rasti BDP, kar je še posebno izrazito v zadnjem kvartalu preteklega leta. Pri trošenju prebivalstva je pomembna hitrejša rast izdatkov za trajne dobrine, pri investicijah pa rast investicij v opremo.

Optimizem potrošnikov se krepi; gospodinjstva kot dobro ocenjujejo svoje zdajšnje in bodoče finančno stanje, bolje ocenjujejo gospodarsko stanje v državi, pričakujejo zmanjšanje brezposelnosti in višjo inflacijo, a pri lastnih namerah večjih nakupov in pri presoji primernosti varčevanja ostajajo zadržani. 

Slovensko gospodarstvo počasi prehaja iz kriznega v normalno stanje; kakršno koli hitro povečevanje »fiskalnega napora« bi bilo zato izjemno škodljivo. Raven dejanskega (in za letos ter prihodnje leto napovedanega) BDP ostaja namreč še daleč pod ravnjo potencialnega, negativna proizvodna vrzel je na ravni približno 5 odstotkov in se bo ob napovedani rasti le počasi zmanjševala. 

Decembrska blagovna menjava s tujino je bila ugodnejša od novembrske, kar je izboljšalo tudi celoletni rezultat na presežek dobrih 2% BDP.
 
Na izboljšanje gospodarske klime v februarju sta najbolj vplivala večje zaupanje v predelovalnih dejavnostih ter v gradbeništvu. Klima v storitvenih dejavnostih je ostala nespremenjena, optimizem v trgovini na drobno se je okrepil. Splošna gospodarska klima v EU28 se je februarja popravila; naročila v predelovalni dejavnosti in gradbeništvu so se zvišala, izboljšala so se tudi pričakovanja v trgovini na drobno.

Industrijska produkcija, ki jo determinirajo predelovalne dejavnosti, se je decembra zviševala, bila pa je za 7.2% višja kot v decembru 2015. Dejavnost rudarstva niha, v medletni primerjavi se je močno zmanjšala, trendno pa hitro raste. V EU se je decembra v primerjavi z novembrom industrijska produkcija skrčila, v primerjavi z letom prej pa povečala. 

Vrednost gradbenih del v decembru je bila nižja kot v novembru a mnogo višja kot pred letom, po impulznem trendu pa rahlo slabi. Število turističnih prenočitev je v letu poraslo in tudi hitro raslo; še posebej prenočitve tujih gostov. V zračnem prevozu je bilo prepeljanih za petino več potnikov kot decembra 2015, število opravljenih potniških kilometrov pa je bilo za toliko manjše. V Luki Koper je bil blagovni promet precej večji kot leto prej.

Na trgu dela se je stanje izboljšalo, na kar kažejo predvsem medletne primerjave. Konec februarja je bilo iskalcev dela kar za 12.7 odstotkov manj kot februarja lani. Na zavodih za zaposlovanje se jih je prijavilo manj kot pred letom; največ je bilo takšnih, ki so izgubili delo za določen čas, največ tistih, ki so zapustili zavode, pa je dobilo novo zaposlitev ali pa so se samozaposlili. Januarska stopnja brezposelnosti v evro območju in EU28 je bila enaka decembrski, a mnogo nižja kot leto prej; najnižja je v Nemčiji in na Češkem, najvišja v Španiji in Grčiji. 

Dolgo obdobje deflacije in stagnacije cen se je končalo. Februarja se je medletna inflacija dvignila nad 2 odstotka, tudi trendna dinamika se je okrepila. Po štirih letih se je inflacija v evro območju vrnila na »normalno« oziroma ciljno 2 odstotno raven. Vrnitev inflacije na ciljno raven pa gre, bolj kot denarni politiki, pripisati podražitvi surovin in energije. V letu dni se je najbolj podražil promet, sledi podražitev hrane in brezalkoholnih pijač; nadpovprečno so se podražile tudi komunikacije, voda, elektrika in goriva, manj od povprečja pa ostale skupine proizvodov in storitev; pocenila so se oblačila in obutev. Cene industrijskih proizvajalcev sledijo cenam na drobno; medletna rast  je januarja po dolgem času postala pozitivna; tudi impulzni trendi cen industrijskih proizvajalcev in cen po namenskih skupinah so bili pozitivni. Cene surovin, merjene z evri, so se povečale; k temu je pripomogla tudi manjša vrednost evra proti ameriškemu dolarju.

Povprečna mesečna bruto in neto plača je bila decembra za 3.4 odstotka višja kot leto prej, ker pa je bilo število delovnih ur decembra 2016 manjše kot leto prej, se je plača za plačano uro povečala za 7.5 odstotkov.  Povprečne mesečne plače so najbolj porasle v prometu in skladiščenju, v poslovanju z nepremičninami in v oskrbi z elektriko in energijo, ki so tudi  daleč najvišje. V kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu ter v javni upravi in obrambi so se mesečne plače v letu dni znižale, medtem ko je bilo njihovo povečanje v zdravstvu, izobraževanju, kulturi, gradbeništvu, gostinstvu, financah in zavarovalništvu manjše od povprečnega.    

V prvih dveh mesecih letos je v javne blagajne priteklo 7 odstotkov več kot v prvih dveh mesecih lani. Več je prinesla dohodnina, manj davek na dobiček, prispevki pa so odražali povečanje plač in večjo zaposlenost. Drugače je pri posrednih davkih, pri katerih je spreminjanje vplačil povezano s premiki delovnih dni v mesecu.

Dolgo razdobje krčenja kreditne aktivnosti bank se končuje; nefinančne družbe so januarja z več novimi krediti spet prehitele kredite gospodinjstvom. Tudi pri depozitih se je stanje v januarju precej spremenilo; depoziti podjetij so se zmanjšali, depoziti gospodinjstev povečali,  povečanje skupnih depozitov je bilo skromno. Pri obrestnih merah še ni veliko sprememb. Ključna obrestna mera ECB, obrestna mera za mejni depozit in mejna posojilna obrestna mera ostajajo nespremenjene.  Depozitne obrestne mere so v Sloveniji praviloma nekoliko nižje kot v evro območju, posojilne pa nekoliko višje, vendar to ne drži za vse vrste zelo raznovrstnih potrošniških in stanovanjskih kreditov. Podobno je s posojilnimi obrestnimi merami za podjetja. 

Lani je bil dosežen nov rekord v pozitivnem saldu tekoče bilance, neto zunanji dolg se zmanjšuje, padanje donosov na državne obveznice kaže izboljševanje zaupanja v Slovenijo. Presežke na tekočem računu so tako v decembru kot v celem letu 2016 ustvarjali presežki na računih blaga in storitev zmanjševali pa primanjkljaji na računih primarnih in sekundarnih dohodkov. Finančni račun kaže, da se kapital odliva prek računa neposrednih in ostalih naložb, priliva pa prek računa portfeljskih naložb.