Povzetek

V zadnjem četrtletju ni prišlo do opaznejšega umirjanja v rasti trošenja! A anketni podatki o velikosti omejitev povpraševanja kažejo, da je trošenje na zadovoljivi ravni  le v predelovalni dejavnosti, medtem ko v gradbeništvu in v storitvenih sektorjih nezadostnost povpraševanja ostaja velika ovira za normalno poslovanje. Pri vseh treh segmentih gospodarstva  je vidno zmanjšanje omejitev povpraševanja v zadnjem četrtletju 2016, bolj dolgoročno se omejitve zmanjšujejo v storitvenih sektorjih in predelovalni dejavnosti, medtem ko pri gradbeništvu stagnirajo. Rast števila transakcij na nepremičninskem trgu  se je  ustavila tako pri novih kot pri starih nepremičninah.

Pričakovano trošenje blaga v naslednjih nekaj mesecih ne kaže večjih sprememb, ostaja malo intenzivnejše od dolgoročnih vrednosti, le pri trošenju prebivalstva za blago je prišlo do  umirjanja. Izvozno povpraševanje po blagu je stabilno in presega dolgoročne vrednosti. Pričakovano trošenje storitev prav tako ostaja stabilno in malo presega dolgoročne vrednosti.

Saldo blagovne menjave je bil v novembru po dolgem času negativen; primanjkljaj v trgovini znotraj EU je bil večji od presežka v trgovini z ostalim svetom. V enajstih mesecih 2016 pa je bil presežek v trgovini z ostalim svetom večji od primanjkljaja v trgovini znotraj EU. Pogoji menjave Slovenije so se med novembroma izboljšali.

Gospodarska klima se je v januarju nekoliko izboljšala. Na to je najbolj vplivalo večje zaupanje potrošnikov ter zaupanje v predelovalnih in storitvenih dejavnostih. Zaupanje v predelovalnih dejavnostih je bilo januarja večje kot decembra in januarja 2016 ter večje od dolgoletnega povprečja. Tudi zaupanje v storitvenih dejavnostih je bilo januarja večje kot decembra in januarja 2016 ter večje od dolgoletnega povprečja. Nekoliko se je na mesečni ravni pokvarilo zaupanje v gradbeništvu, kjer pa pričakovanja dosegajo najvišje vrednosti po letu 2008. Zaupanje v trgovini na drobno je januarja splahnelo. V celotni EU28 se je gospodarska klima januarja 2017 v primerjavi z enakim obdobjem lani nekoliko izboljšala.

Dinamika aktivnosti posameznih dejavnosti po krizi kaže precejšnje razlike. Najhitreje se je po padcu opomogla industrija, najslabše je šlo v gradbeništvu, ki se je neprekinjeno krčilo kar pet let, dinamika v transportnih dejavnosti je nihala, a v povprečju ostala pozitivna.

Industrijska produkcija se je novembra v medletni primerjavi popravila in se tudi trendno zviševala. V EU se je zvišala tako v mesecu kot v celem letu; glede na mesec prej je najbolj zrasla na Irskem in Danskem, najbolj pa je upadla na Portugalskem in v Grčiji. 

Vrednost gradbenih del je bila novembra 2016 večja kot v oktobru, a mnogo manjša kot leto prej. Skupno število turističnih prenočitev se je v pozni jeseni vsaj relativno precej zvišalo; medletno je poraslo domače in tuje turistično povpraševanje, trendno pa se je domače krepilo, tuje pa zmanjševalo. Blaga medletna rast se je nadaljevala tudi v potniškem letalskem prometu, pretovor v luki Koper pa je bil novembra za desetino manjši kot leto prej. 

Število aktivnih prebivalcev se je lani do novembra povečalo za odstotek, število delovno aktivnih za poltretji odstotek, zaposlenih za dobre tri odstotke, število samozaposlenih pa za tri odstotke. Število iskalcev dela se je decembra in januarja povečalo in spet preseglo 100 tisoč, porast pa je sezonski. Med na novo prijavljenimi iskalci dela prevladujejo takšni, ki so izgubili delo za določen čas, med tistimi, ki odhajajo z zavodov, pa takšni, ki se ponovno zaposlijo ali samozaposlijo. Stopnja brezposelnosti se je decembra mesečno in letno znižala tako na območju evra kot v celotni EU; najnižjo stopnjo brezposelnosti imata slej ko prej Češka in Nemčija, najvišjo Španija in Grčija.

Decembra so se življenjski stroški znižali, medletno pa povečali. Pocenilo se je le blago, storitve pa so se podražile. Tudi medletno so se storitve podražile, cene blaga pa so ostale nespremenjene. Osnovna inflacija se je gibala podobno kot indeks življenjskih stroškov, decembra se je zmanjšala, trendno pa narašča. V evro območju je bil jesenski pospešek rasti cen krepkejši kot v Slovenji; tam so se navzgor obrnile tudi drobnoprodajne cene energentov, osnovna inflacija pa je medletno rasla! Še večjo pospešitev so cene v EU doživele januarja.

Proizvajalčeve cene industrije so se decembra povečale za domače in izvozne trge, kjer  cene zaradi pešanja evra pospešujejo še bolj. Cenovna pričakovanja ne kažejo opaznih sprememb. Cene nepremičnin že približno dve leti nihajo, cene surovin še naprej hitro naraščajo, počasneje naraščajo le cene nafte, ki pa so se medletno dvignile za 68 odstotkov.

Povprečne plače so novembra sezonsko poskočile, dolgoročna dinamika je ostala nizka, impulzni trend se je povečal na 1.3% letno, plača na uro je bolj dolgoročno celo padla. Sektorske razlike so velike, brez pospeška so ostale plače v javnem sektorju. Bolj dolgoročno so plače v povprečju gospodarstva porasle le skromno, a še to na račun nekaj dejavnosti. Medletno povečanje v javnofinančnem segmentu je presegalo 2.9%, največje je bilo v zdravstvu. Tekoče mirovanje in medletna opazna rast plač v javnofinančnem sektorju je posledica korekcij  plačnih dodatkov, vendar pa so v javnofinančnem sektorju po tretjem četrtletju 2015 pospešili  tudi stroški rednega dela plač. S pospešitvijo pa so stroški dela v javnofinančnih sektorjih le nevtralizirali padec, ki ga je povzročil ZUJF.

Javnofinančni prihodki so se decembra povečali za 4.8%, vendar je bilo povečanje posledica sezone in enkratnih vplivov, saj je bolj dolgoročna dinamika (impulzni trend) celo padla. Medtem ko je bila medletna dinamika podobna tako pri domačih davkih na blago in storitve kot pri neposrednih davkih in ostalih prihodkih, so decembrski zaostanek povzročili predvsem domači davki na blago in storitve, saj je bila pri njih hitrost trendnega krčenja precej večja.

Tudi podatki za celo zadnje četrtletje kažejo pešanje dinamike domačih davkov na blago in storitve, saj so se ustrezni davki v zadnjem četrtletju zmanjšali, tako glede na tretje četrtletje 2016 kot na zadnje četrtletje 2015. Pešanje je v veliki meri povzročil  davek na dodano vrednost tako od obračuna kot od uvoza. Že januarski podatki pa davčne prihodke posrednih davkov vsaj delno normalizirajo. Neposredni davki in ostali prihodki javnofinančnega sektorja so se decembra povečali, a so več porasli le donosi od davčnih oblik, pri katerih davčna osnova pokriva komponente prejemkov gospodinjstev.

Skupni krediti podjetjem in gospodinjstvom so tudi novembra malo porasli; krediti prebivalstvu se še naprej povečujejo, podjetjem pa se manj intenzivno zmanjšujejo. Tudi medletno krediti podjetjem še naprej padajo, krediti gospodinjstvom pa pospešujejo rast. Struktura kreditiranja se tako počasi približuje ustrezni strukturi v evro območju. Na območju evra krediti podjetjem praktično stagnirajo že več kot dve leti, medtem ko v Sloveniji po prejšnjem padanju stagnirajo od tretjega četrtletja lani, a na ravni, ki je za četrtino nižja kot konec 2014. Krediti gospodinjstvom v Sloveniji v dinamiki dohitevajo kredite v evro območju.

Skupni depoziti podjetij in gospodinjstev še rastejo, depoziti podjetij hitreje kot depoziti prebivalstva. Rast depozitov prehiteva tudi rast  v evro območju. Obrestne mere še naprej mencajo, kar se verjetno ne bo hitro spremenilo, saj ECB premika opuščanje  kvantitativnega sproščanja na konec leta. Novembra so se komaj opazno  zmanjšale posojilne obrestne mere za podjetja, povečale pa depozitne obrestne mere za prebivalce. Depozitne obrestne mere so še naprej  nižje,  posojilne pa  višje od ustreznih obrestnih mer bank v evro območju. Le za potrošniške kredite je obrestna mera v Sloveniji nižja kot v evro območju.

Presežek plačilne bilance  se je novembra zmanjšal; še naprej ga ustvarjata presežka na računih blaga in storitev ter primanjkljaja na računih primarnih in sekundarnih dohodkov; pri slednjem predvsem večja vplačila v blagajno in manjša izplačila iz blagajne EU. Podobna je tudi struktura salda tekočih transakcij v enajstih mesecih. Na finančnem računu je kapital lani odtekal prek računa neposrednih in ostalih naložb, pritekal pa je prek računa vrednostnih papirjev. Bruto in neto zunanji dolg sta močno padla, donos na slovenske desetletne obveznice je 6. februarja 2017 znašal le 1 odstotek.