Za Slovenijo je kar dobro gospodarsko leto
Gospodarska gibanja 492
Povzetek
Vstop slovenskega gospodarstva v leto 2017 je soliden; v tretjem četrtletju je z 2.7 odstotno medletno rastjo za 1.1 odstotno točko prehitelo rast v EU28; prehitevanje se krepi, a bolj zaradi slabših rezultatov v EU kot zaradi boljših v Sloveniji. Rast ostaja slej ko prej odvisna od izvoznega povpraševanja; saldo menjave blaga in storitev s tujino je v treh četrtletjih prispeval levji delež k rasti BDP. Oktobra sta medletno padla tako izvoz kot uvoz, saldo pa je ostal pozitiven, poslabšala se je trendna dinamika in pogoji menjave Slovenije. Zaradi majhnosti in razlik v strukturi proizvodov za velik padec tujega povpraševanja Slovenija nima ustreznega nadomestila; preostajata le blažilnika, kot sta zvišanje državne porabe in povpraševanja prebivalstva. Deleža obeh v BDP sta v Sloveniji tudi mnogo nižja kot v povprečju EU; po letu 2012 pa tudi vse bolj zaostajata.
Povpraševanje prebivalstva ni odvisno le od njegovih razpoložljivih dohodkov ampak tudi od zaupanja gospodinjstev, to je od njihovih pričakovanj o bodočem dogajanju v gospodarstvu in lastnem gospodinjstvu. Zaupanje se je letos v primerjavi s pred-kriznim (2004-2008) in po-kriznim (2009-2015) razdobjem precej izboljšalo; nanj očitno še najbolj vplivajo pričakovanja o možnosti zaposlitve, oziroma o zmanjševanju brezposelnosti.
Tudi pričakovanja gospodarstva so ugodna; kazalnik gospodarske klime je v decembru dosegel najvišjo vrednost po maju 2008. Zaupanje v predelovalnih dejavnostih je v decembru ostalo nespremenjeno, bilo pa je višje kot leto prej in visoko nad dolgoletnim povprečjem. Zaupanje se je na mesečni ravni skrhalo v storitvenih dejavnostih, zaupanje v gradbeništvu se je popravilo, pričakovanja za naslednje tri mesece so v gradbeni dejavnosti ostala večinoma nespremenjena, zaupanje v trgovini na drobno je bilo v decembru enako kot v novembru, a veliko večje kot pred letom. Gospodarska klima v EU28 se je novembra v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2015 v splošnem popravila; v gradbeništvu je bilo več naročil, pričakovanja v trgovini na drobno in v predelovalnih dejavnostih pa so se okrepila.
Industrijska produkcija se je oktobra v medletni primerjavi popravila, vendar se je trendno krčila. Medletno se je močno povečalo rudarstvo, ki je tudi trendno raslo, ob medletnem porastu pa se je trendno krčila predelovalna dejavnost. V oktobru je glede na september industrijska produkcija v EU28 in v evro območju upadla, bila pa je večja kot lani.
Vrednost gradbenih del je bila oktobra manjša kot septembra in mnogo manjša kot pred letom, a impulzni trend kaže na počasno oživljanje. Skupno število turističnih prenočitev se je krepko zvišalo in raslo, približno enako hitro pri tujih in domačih turistih. V zračnem prometu je bilo več potnikov kot lani, še bolj pa so se povečale razdalje njihovih poletov. Blagovni promet v Luki Koper je bil skoraj za tretjino večji kot pred letom.
Iskalcev dela je bilo konec novembra manj kot konec oktobra in kar za desetino manj kot leto prej. V novembru se je na zavodih za zaposlovanje prijavilo manj iskalcev dela; večino so tvorili tisti, ki so izgubili delo za določen čas; odšlo je več iskalcev, kot jih je prišlo, večina se jih je ponovno zaposlila. Stopnja brezposelnosti se je zmanjšala tako v območju evra kot tudi v celotni EU, v njej je precej nižja kot v evro območju. Najbolj uspešni ostajata Češka in Nemčija, najmanj pa Španija in Grčija.
Življenjske potrebščine so se tudi v novembru le malo podražile; cene blaga so bolj ali manj stagnirale, cene storitev pa rasle. Padanje cen goriv in energije, ki je od 2014 prispevalo k deflaciji, gre h koncu. V letu dni so se najbolj, a le za dober odstotek podražili hrana, komunikacije in raznovrstno blago, pocenile pa so se obleka in obutev ter stanovanja. Dinamika cen v evro območju se nekoliko razlikuje od dinamike v Sloveniji; medletne stopnje rasti cen blaga so že oktobra postale pozitivne, energija se je tudi novembra cenila, dinamika osnovne inflacije pa je bila zelo stabilna.
Cene industrijskih proizvajalcev so se v letu dni še znižale, a je zaostajanje vse manjše, zato je mogoče pričakovati, da se bo medletno upadanje cen kmalu spremenilo v rast. Cene, ki jih proizvajalci dosegajo na tujih trgih, pa so se v letu dni dvignile.
Povprečna bruto in neto plača za mesec ali na uro je bila za približno 2 odstotka višja kot pred letom, v štirih dejavnostih pa so se plače znižale. Rast plač v javnem sektorju je presegla rast plač v zasebnem. “Nesistemski” premiki v plačah med javnim in zasebnim sektorjem so se torej začeli že pred “sistemskim” sporazumom med sindikati javnega sektorja in vlado. Da bo račun za “odpravljanje neravnotežij” med plačami slej ko prej treba plačati, je bilo predvidljivo in predvideno. Zaradi krize se je trajanje »ravnotežja« iz leta 2008 podaljšalo, tudi zdaj vzpostavljeno »ravnotežje« ne bo trajalo dolgo, njegove spremembe bodo zmeraj znova izsilili najmočnejši sindikati, ki jim bodo drugi sledili v odvisnosti od svoje pogajalske moči.
Povečanje stroškov dela tako v gospodarstvu kot v javni upravi še zaostaja za povečanjem v EU28; v gospodarstvu so povečanja enakomerna in počasna, v javnem sektorju pa je po stagnaciji letos prišlo do hitrega povečanja; v šolstvu se je povečanje v tretjem četrtletju 2016 izenačilo z mnogo bolj enakomernim povečanjem v EU28, v zdravstvu pa je po izenačenju v prvem četrtletju v drugem zanihalo navzdol.
Večji prilivi v javne blagajne približno kažejo nominalno rast BDP; mesečna nihanja prilivov od posameznih pomembnejših davščin so odvisna od sezon in vplačevanja davkov. Priliv od davka na dohodek je bil novembra skromen, priliv od dohodnine pa obilen. Veliki prilivi od DDV po obračunu in izjemno majhni prilivi od DDV od uvoza opozarjajo na morebitne spremembe v razvrščanju poslov. Trošarina je novembra prinesla precej več kot lani, kumulativno povečanje pa je skladno z rastjo BDP. Pri prilivih v blagajne ZPIZ in ZZZS ni posebnosti.
Sredi leta je kar osem velikih članic evro območja imelo večji primanjkljaj kot Slovenija, presežek pa so poleg Nemčije imele le tri manjše. Veliki prilivi v javne blagajne so odraz izboljšanega stanja v gospodarstvu; upati je, da ga ne bo pokvaril kakšen poskus »varčevalne« politike, ki jo kar naprej predlagajo »delodajalci«, čeprav škoduje tudi njim, ali oklepanje dokazano zgrešenih zahtev EK. Za 400 milijonov evrov več pobranih davščin v letu 2016 nikakor ne gre porabiti za večji »fiskalni napor«.
Krediti podjetjem so se v oktobru povečali za manj, kot so v septembru upadli; v letu 2016 so se do oktobra znižali za dobro milijardo evrov. Krediti prebivalstvu pa so se v oktobru povečali, kumulativno povečanje pa je zaradi stagnacije v prvi polovici leta skromno. Depoziti podjetij in gospodinjstev so v oktobru zrasli; skupni depoziti so bili konec oktobra za 4257 milijonov evrov večji od skupnih kreditov. Krediti prebivalstvu so prvič v zgodovini Slovenije presegli kredite podjetjem, kar je sicer v večini držav »normalno«. Da bi zmanjšale presežke finančnih sredstev, s katerimi nimajo kaj početi, banke zdaj gospodinjstvom ponujajo kredite »na lepe oči«.
Dogajanja v bankah slej ko prej diktira padanje kreditov gospodarstvu in največkrat nepotrebno uničevanje podjetij. To se kljub ugodnim gospodarskim gibanjem nadaljuje pod taktirko SDH in DUTB, ki samo opravljata svoje delo, vlada pa se, »prepričana«, da ne sme posegati v delovanje gospodarstva ampak le v spreminjanje gospodarskega sistema; ukvarja s privatizacijo pogrebništva in podobnimi nesmisli.
Obrestne mere ECB ostajajo nespremenjene. Depozitne obrestne mere za gospodinjstva in nefinančne družbe za nove posle ostajajo blizu ničle in so praviloma v Sloveniji še nekoliko nižje kot v evro območju, medtem ko so posojilne obrestne mere za različna nova posojila tako nefinančnim družbam kot tudi gospodinjstvom nekoliko višje kot v evro območju. S spreminjanjem mejnih se spreminjajo tudi depozitne in posojilne obrestne mere za obstoječe posle.
Tudi oktobra se je presežek tekoče bilance povečal, po desetih mesecih dosega že 2.5 milijarde evrov. Še naprej ga oblikujeta presežka na računu blaga in storitev (slednjega oblikujeta presežka v potovanjih in transportu) ter primanjkljaja na računih primarnih in sekundarnih dohodkov. Primanjkljaj na računu primarnih dohodkov oblikuje predvsem odliv prek računa kapitala, primanjkljaj na računu sekundarnih dohodkov pa letos relativno velika neto izplačila države v bruseljsko blagajno.
Ob nihanju bruto dolga se neto dolg postopoma zmanjšuje. Donos na desetletne slovenske državne obveznice niha, a praviloma ostaja nižji od 1 odstotka; v letu se je oddaljil od donosov na italijanske in španske državne obveznice, ki jih je nekaj časa spremljal; zaupanje v slovensko gospodarstvo se je na kapitalskih trgih očitno okrepilo. Ob izredno nizki ceni zadolževanja, presežkih na tekočem računu plačilne bilance in zmanjševanju dolga se vse bolj pojavlja vprašanje, zakaj država ne bi pospešila gospodarske rasti z zadolževanjem oziroma z garancijami za gradnjo infrastrukture, kot sta »drugi tir« in »tretja os«.
-
PRIJAVA NAROČNIKOV
Za ogled celotnega članka se morate prijaviti
Prijavite se -
ŠE NISTE NAROČNIK?
Naročite se na revijo in prejmite brezplačen dostop do člankov.
Naročite revijo