Pričakovanja kažejo na pospešitev povpraševanja. Za podjetja predelovalne dejavnosti, od koder izvira največji del izvoza, je povpraševanja dovolj, saj je na relativni ravni izpred desetletja, ko je hitro raslo, a še ni zašlo v večje pregrevanje. Povpraševanje  za storitvena podjetja ostaja na prenizki ravni, zanje po krizi sploh še ni prišlo do opaznega izboljšanja. Dohodkovni položaj gospodinjstev se izboljšuje in je v drugem polletju 2016 že presegel raven v evro območju ter raven iz ugodnih, a ne pregretih let. Krepi se trošenje za trajne dobrine, kar potrjuje tudi nameravano investiranje v obnavljanje stanovanj in hiš. Pričakovanja so pri vseh komponentah trošenja nad dolgoročnim povprečjem, vendar se največja okrepitev obeta v trgovinah na drobno. Ker sta tudi pričakovano povpraševanje po storitvah in izvozno povpraševanje malo nad dolgoročnim povprečjem, lahko v naslednjih mesecih pričakujemo vsaj tako hitro rast kot doslej.

Septembrski zunanjetrgovinski rezultati so spet ugodnejši tako v  dinamiki kot v presežku, ki se na letni ravni približuje 3% BDP.
 
Gospodarska klima tudi v oktobru ostaja ugodna. Na to najbolj vplivata zaupanje v predelovalnih in storitvenih dejavnostih, pozitiven učinek pa dodaja še večje zaupanje potrošnikov. Zaupanje v gradbeništvu se je rahlo skrhalo, pričakovanja za naslednje tri mesece so se znižala. Močno je oktobra padlo zaupanje v trgovini na drobno, pričakovanja pa so se popravila. Gospodarska klima v celotni EU28 se je v primerjavi z enakim obdobjem lani nekoliko pokvarila; znižala so se naročila v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih, okrepila pa so se pričakovanja v trgovini.

Industrijska produkcija se je v medletni primerjavi popravila, tudi impulzni trend kaže zviševanje tako v rudarstvo kot v predelovalnih dejavnostih. V EU je v septembru v primerjavi z avgustom industrijska proizvodnja upadla, a je ostala nad ravnjo iz septembra lani. Tokrat je najbolj zrasla na Švedskem in Irskem, padla pa na Danskem in v Nemčiji.

Vrednost gradbenih del v septembra je bila večja kot avgusta, a za desetino manjša kot pred letom. Skupno število turističnih prenočitev se je v poznem poletju povečalo; povečalo se je število domačih in tujih turistov. V zračnem transportu je bilo pripeljanih več potnikov, opravljenih je bilo tudi več potniških kilometrov; blagovni promet v Luki Koper je bil mnogo večji kot septembra lani.

Čeprav se je brezposelnost oktobra sezonsko povečala,  se razmere na trgu dela še naprej izboljšujejo, saj se povečuje število delovno aktivnih in zaposlenih. Povečanje števila iskalcev zaposlitve je skladno s sezono; tokrat je med novo prijavljeni večje število tistih, ki iščejo prvo zaposlitev, kot tistih, ki iščejo zaposlitev, ker so izgubili delo za določen čas. Med tistimi, ki so zapustili zavod, jih je večina dobila novo zaposlitev ali prešla med samozaposlene.  Stopnja brezposelnosti na območju evra in v celotni EU se je v primerjavi z lansko zmanjšala, še naprej imata najnižjo brezposelnost Nemčija in Češka, najvišjo pa Grčija in Španija.  

Cene začenjajo pospeševati, na kar že nekaj časa opozarja osnovna inflacija. Oktobra so porasle cene blaga, padle pa cene storitev, vendar slednje naraščajo že dlje, cene blaga pa so se navzgor šele obrnile. Tekočo rast cen je oktobra krojila predvsem sezona. Po inflaciji se je Slovenija uvrstila že v prvo tretjino držav z najhitrejšo rastjo. Tudi proizvajalčeve cene so oktobra porasle, vendar je bolj dolgoročna rast ostala negativna. Še naprej so proizvajalčeve cene najšibkejše pri proizvodih za domači trg, medtem ko so cene za tuje trge porasle. Cenovna pričakovanja ne kažejo večjih sprememb, čeprav so od prvega četrtletja že dvakrat močno zanihala, novembra navzdol.  Raven pričakovanj ostaja na dolgoročnem povprečju. Razen cen nafte, ki so padle, so se v novembru cene ostalih surovin povečevale, najhitreje cene kovin, najpočasneje cene neprehrambenih kmetijskih produktov. Bolj dolgoročno cene surovin naraščajo, tudi pri nafti, najhitreje cene neprehrambenih kmetijskih proizvodov, najpočasneje pa cene hrane in nafte.     

Septembra so se povprečne plače znižale, znižala se je tudi njihova bolj dolgoročna dinamika. Med tremi dejavnostmi, v katerih so se plače povečale, so bile izobraževanje in administracija ter poslovanje z nepremičninami. Bolj dolgoročno so plače najbolj porasle v  rudarstvu, zdravstvu in izobraževanju. V prometu, kmetijstvu ter informacijski dejavnosti so se plače v letu dni zmanjšale.

Težave s plačami zdravnikov in njihova stavka so spet razkrile nesmiselnost umetno postavljenih razmerij ter togosti sistema, ki jih je v 2008 postavil  Zakon o plačah v javnem sektorju. Nobena vlada se še ni lotila ponovnega urejanja tega področja, čeprav so zaradi ekonomsko nesmiselne ureditve imele velike težave.

Zaostanki celotnih dohodkov slovenskega specialista od njegove redne zaposlitve  so le malo nižji kot v državah z optimalnim upravljanjem sredstev za zdravstvo, struktura zaposlenih zdravnikov pa močno odstopa od optimalne strukture, ki omogoča optimalne rezultate. V Sloveniji je v skoraj 60% specialnosti zdravnikov opazno manj kot v državah, ki imajo optimalno urejeno zdravstvo, v 40% specialnosti pa jih je precej več kot v optimalni ureditvi. Zato je vsako popravljanje nagrajevanja proti optimalnemu zelo težavno in praktično enosmerno – povečanje plač vseh zdravnikov, torej korak proč in ne k optimalni ureditvi. V kombinaciji z arhaično urejenim vodenjem javnih zavodov, v katerem direktor nima ključnih pooblastil, odgovarja pa za celotno poslovanje, je plačni zakon eksplozivna zmes za velike in dolgoročne težave brez možnosti učinkovite rešitve. Pri tem ne gre le za ekonomsko životarjenje javnih zavodov, ampak predvsem za družbeno razkrajanje, saj dolgoročne latentne težave povzročajo pavšalno blatenje velikih segmentov zaposlenih – celotnih profesionalnih skupin; enkrat bankirjev, drugič zdravnikov, tretjič,..., pač glede na (tudi politične) potrebe.

Javnofinančni prihodki se umirjajo; oktobra so ostali praktično enaki kot septembra, bolj dolgoročno pa so se precej zmanjšali. Čeprav je bilo zmanjšanje je tudi  posledica spremenjene osnove, je prišlo do umiritve rasti. Kumulativno so javnofinančni prihodki v letošnjem letu kar za 370  milijonov, to je za dober odstotek BDP presegli lanske. Neposredni davki in ostali prihodki so se oktobra zmanjšali, zmanjšala se je tudi bolj dolgoročna dinamika, domači davki na blago in storitve pa  so se oktobra povečali,  medletna stopnja pa je močno padla.

Skupni krediti gospodinjstvom in nefinančnim korporacijam so septembra padli, bolj dolgoročna dinamika padanja pa se je  ustavila.   Dinamiko padanja še naprej poganjajo krediti podjetjem, ki so padli manj kot avgusta in obenem zadržali nespremenjeno medletno dinamiko krčenja. Krediti gospodinjstvom, ki so se aprila začeli obračati navzgor,  so se tudi septembra okrepili. Ročnost kreditov se je v zadnjih treh letih drastično izboljšala. Skupni depoziti gospodinjstev in nefinančnih korporacij so se septembra zmanjšali, a bolj dolgoročna dinamika ostaja močna; navkljub pešanju pa depoziti podjetij medletno še naprej  rastejo hitreje kot depoziti gospodinjstev. Obrestne mere ECB se niso spremenila, tudi pri medbančnih obrestnih merah je mrtvilo. Posojilne obrestne mere so sicer zanihale, neto spremembe pa so bile majhne, depozitne  obrestne mere stojijo. 

Septembrski presežek tekoče plačilne bilance presega desetino mesečnega BDP. Stalno povečevanje presežka plačilne bilance, ki ima le v manjšem delu odraz na zmanjšanju zunanjega dolga, ni optimalno. V prvih treh četrtinah leta je bil presežek več kot 2.2 milijarde evrov, k njemu sta prispevala velika presežka na računu blaga in računu storitev, zmanjševala pa sta ga primanjkljaja na računu primarnih in sekundarnih dohodkov. Bruto in neto zunanji dolg se zmanjšujeta; zelo nizek donos na slovenske obveznice sicer narašča, a gre za splošno rast donosov, tako da se donosi na slovenske obveznice povečujejo bistveno manj kot v primerljivih Italiji in Španiji.