Domače povpraševanje se je julija precej zmanjšalo, negativna je postala tudi bolj dolgoročna dinamika. Zmanjšale so se vse tri komponente domačega trošenja: države, investicij in gospodinjstev. Gradbeni del investiranja je še zelo šibak; potem ko se je rast v ostale gradbene objekte s prilivi sredstev  iz EU zelo okrepila, je z usihanjem teh sredstev močno padla. Stanovanjska gradnja se je po začetku ZUJF-a začela dodatno krčiti, od konca 2014 se je začela popravljati, a ni uspela zmanjšati zaostanka za evro območjem. Investicije v stroje so se zadnji dve leti pospešile, še bolj so se okrepile investicije v transportne naprave.

V sezonsko šibkem avgustu je bil saldo blagovne bilance znova negativen, vendar je blagovna menjava večja kot je bila v 2015. V medletni rasti izvoza in uvoza Slovenija ohranja nadpovprečno ugoden položaj v EU28.

Gospodarska klima se je septembra ohladila. Na to je najbolj vplivalo šibkejše zaupanje v predelovalnih dejavnostih, ki pa se je v storitvenih dejavnostih, trgovini na drobno in v gradbeništvu  okrepilo. V EU se je gospodarska klima septembra v primerjavi z enakim obdobjem lani popravila, kar je rezultat večjih naročil v gradbeništvu ter popravljenih pričakovanj v trgovini na drobno in v predelovalnih dejavnostih.

Industrijska produkcija se je v medletni primerjavi popravila, čeprav se je aktivnost njenega manjšega dela - rudarstva znižala kar za četrtino. V avgustu je glede na julij tudi industrijska produkcija v EU28 in evro območju porasla, tokrat najbolj na Češkem in Nizozemskem, najbolj pa je upadla na Irskem in na Finskem.

Vrednost gradbenih del je bila julija višja kot v juniju, a mnogo nižja kot leto prej; trendno se je zniževala. Skupno število turističnih prenočitev se je v visokem poletju precej povečalo in se je tudi trendno zviševalo; k dobrim rezultatom so prispevali domači in tuji turisti; slednji precej več.  V zračnem prometu je bilo prepeljanih več potnikov, več je bilo tudi potniških kilometrov. V cestnem mestnem prometu je bilo potnikov nekoliko manj, blagovni promet v Luki Koper pa je bil večji.

Stanje ne trgu dela se še naprej popravlja na kar ob sezonskih nihanjih kažejo predvsem medletni podatki o aktivnem in delovno aktivnem prebivalstvu pa tudi o številu zaposlenih in iskalcev zaposlitve. Število iskalcev zaposlitve se vztrajno zmanjšuje, saj je priliv novih iskalcev, gre predvsem za zaposlene, ki jim je iztekla zaposlitev za določen čas, manjše od odliva predvsem tistih, ki se ponovno zaposlijo ali samozaposlijo. Brezposelnost upada tudi v EU in na evro območju; najbolje gre še naprej Čehom in Nemcem, najslabše Špancem in Grkom. 

Življenjski stroški so se septembra povečali, bolj dolgoročna dinamika za precej manj, a je ponovno prešla v območje naraščanja. Naraščanje cen storitev se ni nadaljevalo, cene blaga pa so malo porasle. Bolj dolgoročna dinamika se ni spremenila. Tekočo dinamiko cen po skupinah proizvodov sta krojila sezona in cene goriv. Harmoniziran indeks cen je septembra porasel bolj kot indeks življenjskih stroškov; s povečanjem se je Slovenija približala povprečju EU, kjer pa cene dolgoročno padajo. Proizvajalčeve cene so avgusta ostale nespremenjene, bile pa so nižje kot pred letom. Cenovna pričakovanja ne kažejo, da bi se dinamika cen v bližnji bodočnosti veliko spremenila. Surovine na svetovnem trgu so se na začetku oktobra podražile.

Avgusta so povprečne plače zaradi večjih porastov v nekaj dejavnostih porasle tudi dolgoročno. V širši državi so plače praktično stale; tu spremembe oblikujejo predvsem sproščanja napredovanj. Čeprav podatki kažejo skromno a sistematično krepitev povprečnih plač, primerjava enotnih stroškov dela z državami evro območja ne kaže dodatnih odstopanj od trendov. Le v predelovalni dejavnosti gredo enotni stroški v korak z enotnimi stroški v evro območju, v storitvenih sektorjih se zaostanek za evro območjem spet povečuje. Še večja je razlika pri državi, kjer so se po tretjem četrtletju lani enotni stroški dela precej dvignili, v prvem četrtletju letos pa so se na tej ravni ponovno ustavili. Največje zaostajanje dinamike enotnih stroškov dela Slovenije za evro območjem je pri gradbeništvu, enotni stroški v evro območju naraščajo, v Sloveniji še naprej padajo.

Javnofinančni prihodki so se septembra zmanjšali, bolj dolgoročna dinamika se je še okrepila. Neposredni davki in ostali prihodki so bili enaki kot avgusta, saj so ostale davčne oblike  nadomestile izpad pri dohodnini. Domači davki na blago in storitve so se zmanjšali zaradi trošarin, verjetno zaradi premika v timingu vplačil. Donos od davka na dodano vrednost se je septembra opazno okrepil, presenetljivo šibek pa je bil že drugi mesec uvozni kanal davka na dodano vrednost, kar preseneča, saj so  pri tej davčni obliki vplačila zelo stabilna. Prispevki za socialno varnost so septembra precej porasli, še bolj kot tekoča rast se je okrepila dolgoročna dinamika. Tako močno povečanje donosa od prispevkov preseneča, ker je rast za več kot enkrat presegla rast plač v istem mesečnem oziroma letnem obdobju.

Bolj dolgoročna dinamika strukture davkov za Slovenijo in evro območje za razdobje od začetka uveljavljanja ZUJF-a do prvega četrtletja letos kaže, da je bilo krčenje gospodarske aktivnosti in davčnega donosa, ki ga je povzročil ZUJF največje pri davkih na dohodke in premoženje. Po 2013 se je donos popravil, vendar se izpad davčnih prihodkov v primerjavi z evro območjem ni zmanjšal. Zaostritev fiskalne politike je zmanjšala tudi prispevke za socialno varnost, saj je ZUJF neposredno radikalno znižal plače v javnem sektorju, posredno pa tudi v privatnem sektorju, torej davčno osnovo prispevkov. Po začetku 2013 so prispevki začeli loviti evro območje, tako da se je zaostanek zmanjšal, a se je zmanjševanja zaostanka zaustavilo. Le davki na proizvodnjo in uvoz so po stagnaciji, ki jo je  v 2012 povzročil padec aktivnosti, uspeli relativno hitro ujeti donos ustreznih davkov v evro območju in, po zvišanju stopnje, začeli tudi sistematično prehitevati ustrezne davke v evro območju. Zdaj kažejo znake pešanja.

Skupni krediti podjetjem in gospodinjstvom so avgusta padli; padanje še naprej diktirajo krediti podjetjem, ki so se avgusta ponovno zmanjšali. Padec je bil celo največji po zadnjem prenosu kreditov na DUTB. Zaostajanje kreditov podjetjem v Sloveniji za krediti v evro območju se tako še naprej povečuje. Krediti prebivalstvu  nihajo, vendar kaže, da bodo trendno počasi le prešli v nekaj večjo rast. Skupni depoziti podjetjem in gospodinjstvom so se avgusta povečali. Neto finančna pozicija podjetij in gospodinjstev je tako že krepko pozitivna. Avgusta so se depoziti podjetjem zmanjšali, padli so tudi depoziti gospodinjstev, vendar je bolj dolgoročna dinamika ostala nespremenjena.  Čeprav so že  negativne, se medbančne obrestne mere v evro območju še naprej počasi zmanjšujejo.

Tudi v avgustu  je bil saldo tekoče plačilne bilance pozitiven in je znatno presegel primerljivega iz avgusta 2015. Zunanji dolg se zmanjšuje, donosi na naše obveznice tudi, torej je čas za financiranje izgradnje infrastrukture (drugi tir) z javnimi sredstvi, pridobljenimi z državnimi obveznicami.