Povzetek

Jakost in struktura dinamike končnega trošenja se tudi aprila ni dosti spremenila; domače trošenje je ostalo šibko. Trošenje prebivalstva je stagniralo, investicijsko trošenje se je povečalo, trošenje države pa se je zmanjšalo. Dinamika investicij v stroje, transportne naprave in opremo se krepi, dinamika investicij v gradnjo stanovanj in ostale gradbene objekte pa se krči. Dinamika transakcij na trgu stanovanjskih nepremičnin ne kaže, da bi impulzi za krčenje investicij v stanovanjsko gradnjo prihajali s stanovanjskega trga, saj količina transakcij narašča, okrevanje povpraševanja pa je največje pri starih stanovanjih. Pričakovana dinamika povpraševanja ne kaže opaznih sprememb razen pri gradbeništvu, kjer je pričakovano povpraševanje v zadnjih dveh mesecih preseglo dolgoletno povprečje. V nasprotju s piškavim domačim povpraševanjem se izvozno povpraševanje še naprej povečuje.

Ob močnejšem izvozu in manjšem uvozu je bil aprilski blagovni presežek izredno velik. V maju se je porastu izvoza priključil še porast uvoza, zato je bil presežek manjši, nastal pa je v menjavi s članicami in nečlanicami  EU. V  petih mesecih sta bila izvoz in uvoz večja kot v enakem obdobju lani, trgovinski presežek je presegel pol milijarde evrov.  K obsegu menjave so nekoliko pripomogli pogoji menjave, ki pa niso veliko prispevali k trgovinskemu presežku. Trgovinska menjava EU se krči, zmanjšuje se tudi njen presežek.

V zadnjem desetletju so slovensko trgovinsko bilanco oblikovali stalen presežek v menjavi potrošnih dobrin, primanjkljaj v menjavi opreme in zmanjševanje primanjkljaja v menjavi reprodukcijskega materiala. Prispevki pogojev menjave tudi v desetletju niso bili veliki.          
  
Gospodarska klima se je junija popravila; na to sta najbolj vplivala večje zaupanje potrošnikov in   zaupanje v storitvenih dejavnostih. Zaupanje v predelovalnih dejavnostih je ostalo nespremenjeno, a nad dolgoletnim povprečjem in z boljšimi obeti. V storitvenih dejavnostih se stanje izboljšuje, tudi v gradbeništvu se zaupanje spet popravlja, še hitreje se povečuje zaupanje v trgovini na drobno. Gospodarska klima v EU28 se je maja v primerjavi z enakim obdobjem lani nekoliko pokvarila. V gradbeništvu pa so se naročila glede na mesec in leto prej zvišala, pričakovanja v trgovini na drobno so se znižala, v predelovalnih dejavnostih pa zvišala.

Industrijska produkcija se je po zaslugi predelovalnih dejavnosti  v medletni primerjavi izboljšala in se je tudi trendno povečevala. Dejavnost rudarstva se je v primerjavi z aprilom 2015 zmanjšala za desetino in se je tudi trendno krčila. Industrijska produkcija v EU28 in na evro območju  je v primerjavi z letošnjim marcem in lanskim aprilom porasla; najbolj na Irskem in na Portugalskem, najbolj pa je upadla na Hrvaškem in v Litvi.

Vrednost gradbenih del je bila aprila višja kot marca, a kar za tretjino nižja kot leto prej, tudi trendno se hitro krči. Skupno število turističnih prenočitev se je nekoliko zmanjšalo in se je tudi trendno zmanjševalo. Spet je poraslo domače turistično povpraševanja, medtem ko se je število tujih turistov zmanjšalo. Število potnikov in opravljenih potniških kilometrov v zračnem prometu se je povečevalo. V cestnem mestnem prevozu je bilo aprila prepeljanih za odstotek več potnikov kot v istem mesecu 2015. Potniški promet na brniškem letališču se je v aprilu glede na april lani zmanjšal za 10 odstotkov, v luki Koper je bil blagovni promet v aprilu za petino manjši kot aprila lani.

Na trgu dela se je stanje še popravilo; število delovno aktivnih glede na marec letos in april lani se je  povečalo. Število zaposlenih pri pravnih osebah se je povečalo kar za poltretji odstotek, medtem ko se je pri fizičnih osebah zmanjšalo.  Konec junija je bilo po nekaj letih registriranih manj kot 100 tisoč iskalcev dela. Med novo prijavljenimi je še naprej največ takšnih, ki jim je prenehala zaposlitev za določen čas, med tistimi, ki so z zavodov odšli, pa se jih je največ zaposlilo ali samozaposlilo. Stopnja brezposelnosti v EU se je precej znižala, v evro območju pa je ostala višja in nespremenjena. Najmanj je brezposelnih na Češkem, največ pa v Grčiji in Španiji.

Konec drugega četrtletja so cene prekinile dolgotrajno razdobje stagniranja oziroma  padanja, po več kot letu in pol je medletna stopnja rasti postala pozitivna, rast impulznega trenda je presegla 0. Povečale so se cene blaga in storitev, bolj dolgoročno pa so znatno porasle le cene storitev. Harmoniziran indeks cen se je junija povečal več kot v evro območju. Tudi cene industrijskih proizvajalcev so se malo povečale, a so se bolj dolgoročno še naprej na vseh trgih (domačem, EU in izven EU) krčile.

Cenovna pričakovanja kažejo, da je konec drugega četrtletja prišlo do premikov in da je v naslednjih nekaj mesecih mogoče pričakovati opazno premikanje cen na drobno blaga in storitev ter cen industrijskih proizvajalcev.  Skupne cene stanovanjskih nepremičnin počasi naraščajo, a ostajajo za četrtino pod ravnjo iz leta 2008. Svetovne cene surovin so v zadnjem mesecu zrasle, v zadnjem letu pa padle. 

Povprečne plače so se aprila zmanjšale, nekaj nižja kot marca je bila tudi bolj dolgoročna dinamika. Znižanje povprečne plače je bilo posledica manjšega števila plačanih ur, saj se je povprečna plača za plačano uro precej povečala. Med dejavnostmi so  plače najbolj zaostale  v rudarstvu in v oskrbi z električno energijo, plinom in vodo, najbolj pa so se okrepile v trgovini in drugih poslovnih dejavnostih. V javnofinančnem sektorju so  plače porasle podpovprečno; visoke medletne stopnje v ožji državi in izobraževanju so verjetno posledica korekcije plač zaradi napredovanj.

V dinamiki stroškov dela v prvem četrtletju ni bilo večjih sprememb; dinamika močno zaostaja za dinamiko v evro območju  in je tudi bistveno bolj variabilna. V javnem sektorju so razlike v dinamiki enotnih stroškov dela med Slovenijo in evro območjem še večje.

Junija so javnofinančni prihodki zaostali za majem, tudi bolj dolgoročna dinamika se je zmanjšala, vendar je rast impulznega trenda ostala visoka; zmanjšana medletna stopnja pa je  posledica premika v timingu vplačil. Junija so se zmanjšali prihodki od domačih davkov na blago in storitve in povečali prihodki od neposrednih davkov – dohodnine in davka na dohodek pravnih oseb ter ostalih prihodkov. Prihodki od domačih davkov na blago in storitve so se junija opazno znižali zaradi prepolovitve trošarin  in  zmanjšanja prihodkov od davka na dodano vrednost od uvoza.

V prvem polletju so bili javnofinančni prihodki  na letni ravni za skoraj 1.5% BDP večji kot lani. K povečanju so prispevali predvsem večji prihodki od davka na dohodke pravnih oseb in od dohodnine,  prihodki od davka na dodano vrednost, prihodki od prispevkov ter prihodki upravnih organov, najbolj pa so se zmanjšale trošarine ter denarne kazni.
 
Kaže, da je bil april le predah v krčenju bančnih kreditov; maja so skupni krediti podjetjem in gospodinjstvom zopet padli. Tudi struktura krčenje ostaja nespremenjena, krediti podjetjem hitro padajo,  krediti gospodinjstvom pa stagnirajo. Krediti v evro območju rastejo neprimerno hitreje kot v Sloveniji, pri tem pa je zatečena raven kreditov še enkrat večja kot v Sloveniji, rast slovenskega gospodarstva pa pol hitrejša. Zato je razlika v kreditnem napajanju še večja. Navkljub hitremu krčenju kreditov pa se depoziti podjetij in gospodinjstev hitro povečujejo, oboji hitreje kot v evro območju. Ta  finančni potencial podjetij in prebivalstva je skoraj izključno rezultat viškov v menjavi s tujino. To opozarja na potencialno razsežnost zloma gospodarstva v primeru večjega nenadnega padca izvoznega povpraševanja ob zatečeni denarni politiki sistematičnega krčenja bančnega posredovanja kupnih skladov.

Obrestne mere se maja niso opazno spreminjale. Depozitne obrestne mere v Sloveniji in evro območju so ostale nespremenjene. Posojilne obrestne mere za gospodinjstva in podjetja so se v evro območju malo zmanjšale, v Sloveniji pa so posojilne obresten mere za prebivalstvo ostale nespremenjene, za podjetja pa so se zmanjšale za manjše kredite in povečale za večje.

V aprilu je tekoča bilanca dosegla nov velik presežek, tako da je njegov kumulativni presežek v prvih štirih mesecih že povsem blizu milijarde € ali 8% v tem času ustvarjenega BDP. Zunanji dolg je aprila padel, enako donosi na slovenske državne 10-letne obveznice, ki so nižji od donosov na italijanske in španske obveznice, kar kaže na boljši mednarodni ekonomski položaj Slovenije.