Povzetek

Domače trošenje je marca močno poraslo, a se je trendno zmanjševalo; padanje je povzročilo hitro trendno zmanjševanje investicij povezano z gradbeništvom, ki je, ko je usahnilo evropsko financiranje, spet prešlo v težave. Hitrost in velikost reakcije gradbeništva na prenehanje evropskega financiranja kažeta, kako veliki so narodnogospodarski stroški stiskanja investicij države v času po-kriznega mrtvila. Podatki o BDP v prvem četrtletju 2016 potrjujejo naravo gospodarske aktivnosti, ki jo kažeta domače in tuje trošenje v marcu. Rast gospodarstva je še naprej močna, saj je padec investicij spremljala pospešitev izvoza, katerega velikost je trikrat večja od investicij, zato je izvoz nevtraliziral tudi stagnacijo trošenja države in rahel padec trošenja gospodinjstev. Slovenija že dve leti izvozno sistematično prehiteva ne le evro območje ampak tudi Nemčijo, gospodarstvo pa ustvarja finančne viške, ki mu omogočajo nadomestiti krčenje kreditov.

Zaradi enostranskega poganjanja gospodarske aktivnosti je del gospodarstva stalno podhranjen; povpraševanje po produktih storitvenih sektorjev se še ni popravilo s krizne ravni. Pričakovanja ne kažejo, da bi v bližnji prihodnosti prišlo do opaznih sprememb.
 
Po dolgem času so se pojavile negativne medletne stopnje rasti izvoza in odpreme blaga v EU, medtem ko padec v uvozu ni tako neobičajen. V okviru EU28 ima Slovenija  v blagovni menjavi še naprej nadpovprečne rezultate, saj se tekoča dinamika tudi v EU28 umirja.

V maju se je gospodarska klima ohladila. Na znižanje glede na  april sta najbolj vplivali znižanji zaupanja v storitvenih in v predelovalnih dejavnostih. Zaupanje v gradbeništvu se je shladilo, tudi pričakovanja so slaba. Zaupanje v trgovini na drobno se je popravilo, a je slabše kot leto prej, pričakovanja pa so se okrepila.

Industrijska produkcija se je marca v medletni primerjavi povečala, povečevala pa se je tudi trendno. V EU se je v marcu glede na februar tako v evro območju kot v EU28 zmanjšala, glede  na leto prej pa nekoliko povečala.  Nihanja med članicami in iz meseca v mesec ostajajo velika.

Gradbeništvo je spet v globoki krizi, na kar kažejo tako tekoči podatki kot tudi medletne primerjave vrednosti gradbenih del, stanje, merjeno z gradbenimi urami pa je nekoliko boljše. Turizmu gre dobro, na kar kažejo tako medletni podatki kot tekoča dinamika; pri  tem gre zasluge pripisati tujim turistom. V zračnem transportu je bilo marca za tretjino več potnikov in potniških kilometrov  kot lani, v Kopru pa so pretovorili za desetino manj blaga kot lani.  

Stanje na trgu dela se še izboljšuje, na kar kaže povečanje števila delovno aktivnega prebivalstva, števila zaposlenih v družbah pa tudi gibanja na zavodih za zaposlovanje. Število registriranih iskalcev dela se zmanjšuje, manj je na novo prijavljenih, več pa je tistih, ki ponovno najdejo zaposlitev ali samozaposlitev. Večino nihanj ustvarjajo zaposlitve za določen čas. Stopnje brezposelnosti v EU in v evro območju se počasi zmanjšujejo, najnižja je na Češkem, najvišja še naprej v Španiji in v Grčiji.

Cene so maja porasle, bolj dolgoročna dinamika ostaja negativna, vendar se padanje upočasnjuje. Cene industrijskih proizvajalcev so se aprila zmanjšale, medletno pa so bile precej pod ravnijo leto prej. Dinamika cen na posameznih trgih industrijskih proizvajalcev je podobna. Cenovna pričakovanja ne kažejo, da bi majsko povečanje cen  kazalo na opaznejše obračanje v dinamiki. Pri cenah na drobno  blaga je mogoče pričakovati celo pospešitev padanja.

Povprečne plače so marca v večini dejavnosti porasle še bolj kot februarja; pospešitev pa je bila predvsem sezonska, saj se je bolj dolgoročna dinamika zmanjšala. Rast plač v izobraževanju in zdravstvu je bila precej počasnejša kot v administraciji, vendar še vedno približno tako hitro kot v povprečju dejavnosti gospodarstva.

Dinamika enotnih stroškov dela v industriji je po 2012 praviloma opazno prehitevala dinamiko v evro območju, v sektorjih storitev pa je prehitevanje  Slovenije konec lanskega leta  splahnela. Enotni stroški dela ožje države in  izobraževanja  so naraščali mnogo počasneje od ustreznih enotnih stroškov dela v evro območju. Enotni stroški dela v zdravstvu so v istem obdobju v Sloveniji naraščali precej bolj, še zlasti v začetnem delu obdobja. 

Javnofinančni prihodki so v zadnjih treh mesecih, navkljub naraščanju, precej zanihali, kar pa je bilo  posledica nihanj v 2015, torej posledica spreminjanja osnove. Letos javnofinančni prihodki opazno naraščajo od februarja, tako da so bili do konca maja kumulativno že za prek 260 milijonov evrov (0.6% BDP) višji kot v istem obdobju lani. V  zadnjih dveh mesecih  je večina oblik neposrednih davkov opazno presegla ustrezne lanske vrednosti, saj so v petih mesecih prinesle za okoli 130 milijonov več kot v istem obdobju lani. Tudi pri domačih davkih na blago in storitve je bil donos v povprečju aprila in maja zelo visok; glavnino presežka nad letom 2015 so prinesli davek na dodano vrednost po obračunu, trošarine in davek na dodano vrednost od uvoza. Razloga za takšno povečanje donosa teh oblik sta  predvsem rast domačega trošenja in porast cen naftnih derivatov.

Skupni krediti so aprila porasli, bolj dolgoročno pa so se zmanjševali. Približno za enako so se tekoče povečali tako krediti gospodinjstvom kot podjetjem, medtem ko je bila bolj dolgoročna dinamika pri podjetjih še naprej bistveno nižja. Skupni depoziti so se aprila prav tako povečali in tudi bolj dolgoročno porasli; porasli so depoziti gospodinjstev in podjetij. Grosistične obrestne mere so nizke, posojilne obrestne mere gospodinjstvom ostajajo nespremenjene, posojila podjetjem so se pocenila, depozitne obrestne mere so se malenkost zmanjšale. Spremembe obrestnih mer v evro območju so bile precej manjše kot v Sloveniji.

Kljub zmanjšani dinamiki medletne rasti ostaja tekoča bilanca visoko pozitivna tudi v marcu, s tem pa tudi v celotnem prvem četrtletju. Zunanji dolg se je malo povečal, donos na slovenske državne obveznice pa je v začetku junija padel na samo 1.41%, kar je manj kot pri Italijanih in Špancih.