Povzetek

Stanje v gospodarstvu je solidno, a gospodarstvo se gotovo ne pregreva.  Trošenje prebivalstva in izvozno trošenje se krepijo; skupno domače trošenje pa je januarja oslabelo. Izvozno trošenje je januarja tudi oslabelo, vendar se je februarja še toliko močneje okrepilo.  Za vzdržno rast skupnega trošenja je še zlasti pomembna dinamika trošenja trajnih dobrin, ki je po začetku okrevanja  relativno dohitevalo ustrezno trošenje v EU, od konca 2014 se je dinamika ustalila, delež trajnih dobrin pa je ostal malo pod ustreznim deležem v EU.

Ker gospodarstvo zadnji dve leti in pol poganja le izvozno povpraševanje, dodana vrednost najhitreje raste v predelovalni dejavnosti. Hiter izvoz storitev poganjajo turizem in transport, zato je v obeh sektorjih dinamika dodane vrednosti precej večja kot v evro območju. Pospešitev gradbenih del v 2014 je pognala tudi dodano vrednost v gradbeništvu, ki pa zdaj slabi. Po začetku sanacije bank še bolj zaostaja dodana vrednost v finančnem sektorju.

Pričakovanja ne kažejo večjih sprememb v povpraševanju. Izvozno povpraševanje in domače povpraševanje po blagu sta malo nad dolgoletnim povprečjem in stagnirata. Trošenje gospodinjstev blaga se bo živahneje krepilo tudi v nekaj naslednjih mesecih, v gradbeništvu pričakovanja stagnirajo, podobno je tudi pri storitvah.

Po padcu v januarju je bila tekoča dinamika izvoza in uvoza v februarju pozitivna, izvoz, ki je presegel 2 milijardi evrov,  je rastel hitreje kot uvoz. Pogoji menjave so bili za Slovenijo in za EU ugodni. Delež Slovenije v trgovinskem presežku močno presega njen delež v BDP evrskih držav.

Gospodarska klima se je v marcu komaj zaznavno otoplila. Na zvišanje glede na mesec prej sta najbolj vplivali zvišanji zaupanja v storitvenih dejavnostih in zaupanja potrošnikov. Zaupanje v predelovalnih dejavnostih je bilo marca šibkejše kot februarja ali marca lani, a močnejše od  dolgoletnega povprečja, pričakovanja za naslednje tri mesece so se izboljšala. Klima v storitvenih dejavnostih se je popravila, bila je boljša kot pred mesecem, letom in nad dolgoletnim povprečjem. Zaupanje v gradbeništvu se je precej skrhalo; vrednost kazalnika zaupanja je zaostala za vrednostjo pred mesecem, letom in dolgoletnim povprečjem, tudi pričakovanja so oslabela. Nekoliko je upadlo tudi zaupanje v trgovini, a ostaja višje kot pred letom.

V gradbeništvu so se naročila glede na mesec poprej znižala, pričakovanja v trgovini na drobno in v predelovalnih dejavnostih pa so se izboljšala. Splošni poslovni optimizem se je zvišal. Gospodarska klima v EU28 se je marca v primerjavi z enakim obdobjem 2015 večinoma poslabšala.

Industrijska produkcija, posebno produkcija v predelovanih dejavnostih se je februarja v medletni primerjavi krepko povečala in se tudi trendno zviševala. Pri tem se je dejavnost rudarstva v letu dni  nekoliko znižala, vendar se je trendno zviševala. Industrijska produkcija v EU28 in v evro območju je februarja glede na januar upadla, najbolj na Irskem in v Grčiji.

Vrednost gradbenih del je bila februarja letos manjša kot v januarju in v februarju 2015, manjše je bilo tudi število opravljenih gradbenih ur. Število turističnih prenočitev se je precej povečalo; januarja jih je bilo za slabo desetino več kot januarja 2015; skupno število prenočitev se je tudi trendno zviševalo. Tuji turisti so spet premagali domače. V mestnem javnem prevozu je bilo prepeljanih malo manj potnikov, v zračnem pa mnogo več kot februarja lani. V koprskem pristanišču je bilo pretovorjenih več kot dva milijona ton blaga, mnogo več kot v februarju lani ter več kot v januarju.

Stanje na trgu dela se je ustalilo. Število aktivnih prebivalcev se je v februarju glede ne januar malo povečalo, glede na februar 2015 pa zmanjšalo. Število delovno aktivnih pa se je povečalo tako v primerjavi z mesecem prej a tudi z letom prej; število zaposlenih pri pravnih osebah se je povečalo pri fizičnih pa zmanjšalo. Konec marca je bilo prek 110 tisoč registriranih iskalcev zaposlitve, manj kot mesec prej ali marca lani; med novo prijavljenimi še naprej prevladujejo tisti, ki jim je preteklo delo za določen čas, med odhajajočimi pa tisti, ki se ponovno zaposlijo. Stopnja brezposelnosti na območju evra se je znižala, prav tako tudi v EU28; najnižja ostaja v Nemčiji in na Češkem, najvišja v Španiji in Grčiji.

Aprila so cene porasle, a zaostale za cenami aprila 2015. Bolj dolgoročno se blago še naprej ceni, storitve pa dražijo, spremembe pa so majhne. Harmoniziran indeks cen je bil aprila nižji kot pred letom, tudi v evro območju se je zmanjšal. Osnovna inflacija je bila v evro območju tudi aprila pozitivna, vendar najnižja v zadnjih petih mesecih. Kaže, da ECB izgublja bitko z inflacijo. Tudi proizvajalčeve cene popuščajo, tempo diktirajo cene energentov. Cenovna pričakovanja tudi za naprej kažejo ohlapnost.  V zadnjem mesecu so se cene surovin povečale, najbolj so porasle cene surovin hrane, a tudi nafta se je končno malo podražila.

Medletna rast plač se je okrepila. Februarja so plače porasle, bolj dolgoročno povečanje je največje v več kot dveh letih. Bolj dolgoročno se najbolj krepijo plače v predelovalni dejavnosti. V širši državi so se plače februarja zmanjšale v vseh dejavnostih, vendar so navkljub temu  v vseh dejavnostih višje kot pred letom. S hitrejšo rastjo gospodarske aktivnosti so se pospešili tudi enotni stroški dela v gospodarstvu;  do sredine lanskega leta so naraščali hitreje kot v evro območju, nato pa so se močno  zmanjšali, tako da so na začetku letošnjega leta približno tam kot v evro območju. V javnem sektorju enotni stroški dela še naprej vse bolj zaostajajo za enotnimi stroški dela v evro območju.

Javnofinančni prihodki so bili marca sicer malo nižji kot februarja, vendar sta se oba indikatorja bolj dolgoročne rasti opazno okrepila. Glavnino okrepitve je prineslo povečanje neposrednih davkov  in ostalih prihodkov. Največ pa so se v letu dni povečali prihodki za zdravstveno zavarovanje in davki od dobička pravnih oseb. Tudi v prvih treh mesecih skupno je bilo medletno povečanje neposrednih davkov in prispevkov veliko. Donos domačih davkov na blago in storitve se je zmanjšal še v  marcu. V prvem četrtletju so bili prihodki domačih davkov na blago in storitve malo manjši od lanskih. Celotno zmanjšanje je posledica bistveno šibkejših trošarin. Polovico izpada trošarin je v prvem četrtletju nadomestil davek na dodano vrednost.

Marec je že trinajsti mesec nenehnega zmanjševanja skupnih kreditov gospodarstvu in prebivalstvu. Pri tem so krediti gospodinjstvom porasli za malo več kot so februarja padli, vendar so navkljub temu dosegli le enako vrednost kot v lanskem marcu, krediti podjetjem pa so marca opazno pospešili padanje.

Krediti podjetjem tudi zelo hitro zaostajajo za krediti v evro območju, kjer krediti stagnirajo, v Sloveniji pa že tretje leto padajo po letni stopnji okoli -10%.  Za dinamiko kreditov v evro območju zaostajajo tudi krediti gospodinjstvom.  Takšna dinamika kreditov je precej nenavadna glede na trditve Evropske Komisije, da je gospodarstvo Slovenije med najbolj pregretimi v EU.

Skupni depoziti podjetij in gospodinjstev še naprej pospešujejo. Pospešujejo depoziti podjetij in gospodinjstev, vendar prvi bistveno bolj. Takšna ekstremno hitra rast depozitov glede na padanje kreditov je, glede na trditve Evropske Komisije, drugo omembe vredno nenavadno dogajanje na finančnem področju v Sloveniji. Posojilne obrestne mere so se zopet malo premaknile navzgor. Pri depozitnih obrestnih merah februarja  ni bilo sprememb.

V februarju 2016 je bil presežek tekočega dela plačilne bilance večji kot lani predvsem zaradi večjega  blagovnega presežka, storitveni presežek je stagniral, primanjkljaja na računu primarnih in sekundarnih dohodkov pa sta bila manjša kot lani.  V prvih dveh mesecih je slika podobna, za presežek je najbolj zaslužna blagovna menjava. Finančni račun kaže povečanje obveznosti, ki jih sestavljajo padec obveznosti iz neposrednih naložb, porast obveznosti naložb v vrednostne papirje in zmanjšanje obveznosti ostalih naložb.