Povzetek

Domače trošenje se je decembra močno povečalo; povečanje ni bilo samo sezonsko. Trošenje prebivalstva je bilo glavni motor. Nihajoče trošenje države za blago in storitve se je decembra prav tako opazno povečalo; glavnino povečanja je verjetno povzročilo pospešeno zaključevanje projektov financiranih iz evropskih sredstev. Investicije so se precej zmanjšale in ostajajo stisnjene - realno nespremenjene na ravni, kjer vztrajajo že od konca 2013. Izvozno trošenje se je po nekaj mesecih pešanja, ponovno opazno povečalo; po začetke krize je rast izvoza  praktično enaka rasti izvoza EU; izvoz je edini celotno obdobje poganjal gospodarsko  rast. Pričakovana dinamika trošenja v naslednjih nekaj mesecev ne kaže na večje spremembe; na praktično vseh segmentih trošenja so pričakovanja malo nad dolgoročnim povprečjem; še najbolj naj bi se okrepilo trošenje prebivalstva. 

Slovenija je v 2015 dosegla največjo blagovno menjavo in presežek izvoza nad uvozom v višini 750 milijonov €. V zadnjih mesecih se medletna rast umirja, presežki izvoza nad uvozom pa ostajajo. 

Podatki o gospodarski klimi in zaupanju razkrivajo brezvetrje; relativno majhne spremembe navzgor ali navzdol. Gospodarska klima se je v februarju v primerjavi z januarsko nekoliko izboljšala, v primerjavi s februarjem lani pa poslabšala. Na znižanje je najbolj vplivalo zmanjšano zaupanje potrošnikov in trgovine na drobno. Podobna je stagnacija zaupanja v predelovalnih in storitvenih dejavnostih. Zaupanje v gradbeništvu se v februarju ni spremenilo, v primerjavi z lanskim februarjem  se je znižalo, a je ostalo nad dolgoročnim povprečjem. Gospodarska klima v EU28 se je v februarju otoplila; naročila v predelovalni dejavnosti so se znižala, pričakovanja v trgovini in naročila v gradbeništvu pa so se povečala. 

Industrijska produkcija, ki jo določa produkcija v predelovalni dejavnosti, se je decembra še popravila in se tudi trendno zviševala; celoletna pa je bila za pet odstotkov višja kot leto prej. Močan pospešek je konec leta dobila dejavnost rudarstva, ki pa močno niha. Industrijska produkcija v EU28 in v evro območju se je decembra znižala v primerjavi z novembrom in medletno. Velika nihanja med članicami se nadaljujejo iz meseca v mesec.

Vrednost gradbenih del je bila decembra za desetino nižja kot novembra ali decembra 2014, vendar pa  impulzni trend kaže na izboljšanje. Število turističnih prenočitev je v decembru naraslo v primerjavi z letom prej in tudi trendno raste. K zelo dobrim rezultatom so spet več prispevali tuji turisti, povečalo pa se je tudi število domačih, pri katerih pa se je impulzni trend obrnil navzdol. Zračni promet je decembra kar za četrtino presegel promet leto prej, v cestnem mestnem prometu je bilo potnikov enako, v Luki Koper pa je bil blagovni promet skoraj za desetino večji kot leto prej. 

Na trgu dela se je stanje nekoliko izboljšalo, čeprav se je v primerjavi z novembrom in v medletnih primerjavah število aktivnih prebivalcev zmanjšalo, število delovno aktivnih pa se je v primerjavi z novembrom zmanjšalo; v medletnih primerjavah pa se je povečalo tako število delovno aktivnih kot zaposlenih v gospodarskih družbah.  Slabše je šlo zaposlenim pri fizičnih osebah in samozaposlenim. 
V februarju se je število iskalcev dela zmanjšalo  v primerjavi z januarjem in precej več v primerjavi s februarjem lani. Na novo se je prijavilo pol manj iskalcev kot leto prej, med njimi več kot polovica zaradi preteka zaposlitve za določen čas, med odjavljenimi pa jih je daleč največ dobilo novo zaposlitev ali samozaposlitev. Stopnja brezposelnosti v EU28 se zmanjšuje, zmanjšuje, a počasneje, se tudi v evro območju; najnižja ostaja v Nemčiji in Češki, najvišja pa v Španiji, kje je brezposelna petina,  in v Grčiji, kjer je brezposelna kar četrtina aktivnega prebivalstva. 

Življenjski stroški se februarja niso spremenili, bolj dolgoročno pa so še malo pospešili padanje; cene blaga se niso spremenile, cene storitev so malo porasle, več so padle cene goriv, malo pa so se povečale cene oblačil ter pohištva in opreme. Harmoniziran indeks cen je februarja miroval, medletno pa se je zmanjšal; samo v štirih državah EU so cene padale hitreje kot v Sloveniji, v povprečju EU pa so cene po štirih mesecih naraščanja oziroma stagniranja začele medletno ponovno padati.

Cene industrijskih proizvajalcev so se januarja zmanjšale, padale so tudi bolj dolgoročno. Razlik v tekoči dinamiki cen po namenu porabe praktično ni, bolj dolgoročno pa so še naprej  najbolj stisnjene cene energentov. Tudi na izvoznih trgih so razlike v tekoči rasti proizvajalčevih cen zanemarljive. Cene nepremičnin, ki so po prvi polovici 2014  prenehale padati, le nihajo na nespremenjeni ravni.
Cenovna pričakovanja kažejo, da podjetja ne verjamejo, da je ECB sposobna vsaj zaustaviti padanje cen. Cene proizvajalcev naj bi po pričakovanjih še oslabele, posebno izrazito cene na drobno blaga, le pri cenah storitev in gradbenih delih se pričakovanja še niso opazno spustila pod dolgoletno raven.
Cene surovin so se v zadnjem mesecu v evrih opazno povečale, bolj dolgoročno pa še padajo, pri tem  po hitrosti padanja prednjači nafta. V letu dni so se zmanjšale cene vseh surovin, razen zlata. 

Povprečne plače so januarja padle; padec ni bil le sezonski; plače so se zmanjšale v večini dejavnosti.  V celem letu so plače v tržnih dejavnostih malo porasle, v javnih sektorjih so se povečale precej več kot v tržnih dejavnostih, še zlasti v ožji državi, pa tudi v zdravstvu. Čeprav so v Slovenji plače medletno porasle tako v 2014 kot v 2015, razpoložljivi dohodki prebivalstva po prvem četrtletju 2014  praktično stojijo, medtem ko v evro območju naraščajo. Med potencialnimi faktorji stagnacije razpoložljivih dohodkov so pešanje celotnih prejemkov zaposlenih,  povečana obdavčitev, sprememba vrednosti-naložb v pokojninske sklade ali pa zmanjšanje ostalih dohodkov. Ker so prejemki le malenkost padli, njihovo zaostajanje ne more biti razlog za stagnacijo razpoložljivih dohodkov, učinek povečane obdavčitve po 2013 pa je bil sorazmeren rasti BDP, gre iskati razloge v spremembi vrednosti naložb in zmanjšanju socialnih transferov. 

Povečevanje stopnje varčevanja je poleg stagnacije razpoložljivih dohodkov dodatna težava za trošenje prebivalstva. Medtem ko so po začetku krize gospodinjstva v Sloveniji varčevala tako kot v evro območju, jih je izkušnja ZUJF-a stimulirala še k večji stopnji varčevanja; že majhna povečanja razpoložljivih dohodkov so izkoristili za povečanje varčevanja. 

Februarja 2016 so se javnofinančni prihodki opazno zmanjšali, bolj dolgoročna dinamika pa se je okrepila. Februar je sezonsko šibek mesec, vendar tudi medletna stopnja kaže na zmanjšanje prihodkov, kar pa je lahko posledica enkratnih dogodkov. Neposredni davki in ostali prihodki so februarja padli, opazno se je poslabšala tudi bolj dolgoročna dinamika, medletna stopnja je padla za skoraj 10 odstotnih točk. Vendar kaže, da gre v veliki meri za premike vplačil. Domači davki na blago in storitve so se februarja precej zmanjšali, a bolj dolgoročna dinamika je ostala močna.  Pri obeh glavnih davčnih oblikah domačih davkov -  trošarinah in davku na dodano vrednost je  januarja in februarja verjetno prišlo do opaznih premikov v timingu vplačil. Davek na dodano vrednost po obračunu se je februarja opazno zmanjšal, a davek na dodano vrednost od uvoza ne kaže nihaja navzdol. Istočasno so se trošarine februarja precej povečale, vendar je to povečanje le nadomestilo za januarski padec. Navkljub velikemu nihanju davčnega donosa znotraj leta, se davčna izdatnost po povečanju davčne stopnje za davek na dodano vrednost praktično ni več spreminjala. Vse kasnejše spremembe davčnega sistema niso imele niti kozmetičnega učinka.

Krčenje kreditov, ki traja že od sanacije bank, se nadaljuje. Skupni krediti so se tudi januarja zmanjšali, pri tem so se krediti podjetjem povečali, krediti gospodinjstvom pa skrčili; bolj dolgoročno  so se krediti podjetjem zmanjšali,  gospodinjstvom pa stagnirali. Razlika v padanju kreditov podjetjem med evro območjem in Slovenijo se vse hitreje povečuje. Ob vztrajnih trditvah, da  »ni projektov«, se po podatkih ECB povpraševanje po kreditih v Sloveniji v zadnjih dveh letih povečuje v povprečju več kot še enkrat hitreje kot v evro območju. Tudi pri kreditih gospodinjstvom ni nobenih sprememb; samo lani so krediti gospodinjstvom porastli za 100 milijonov manj, kot bi, če bi rastli tako hitro kot v evro območju.  
 
Skupni depoziti so se januarja sezonsko zmanjšali, dolgoročna dinamika pa je ostala zelo močna, tako pri depozitih gospodinjstev kot podjetij; oboji rastejo hitreje kot v evro območju. Samo v letu dni so se depoziti podjetij in gospodinjstev skupaj povečali za skoraj  pol milijarde  več, kot bi se, če bi rasli tako hitro kot v evro območju.

ECB je sredi marca spet znižala obrestne mere, vendar lahko pričakujemo, da bo učinek zadnje poteze centralne banke podoben učinkom dosedanjih potez – krediti bodo stali, cene bodo padale, finančna sredstva pa se bodo, podobno kot v letih po 2006, vse bolj selila iz bank v nebančne instrumente. Če bo centralna banka hotela premakniti kredite, bo morala poseči v povsem drug arzenal ukrepov. 

Januarja so se depozitne obrestne mere še naprej zniževale. V Sloveniji so praktično vse nižje kot v evro območju. Posojilne obrestne mere pri gospodinjstvih ostajajo nespremenjene, pri podjetjih pa se povečujejo. Ker banke ne morejo služiti s krediti in storitvami, se zatekajo v (poskusno?) povečanje aktivnih obrestnih mer, kar pa je mačji kašelj proti oviram, ki jih kreditni aktivnosti bank postavljajo omejitve centralno bančnega nadzora. 

Rekorden plačilnobilančni presežek v 2015 na ravni 7.5% BDP se v januarju dviguje kar proti desetini v tem mesecu proizvedenega BDP. Januarski presežek sta ustvarila presežka v blagovni in storitveni menjavi, zmanjševala pa primanjkljaja v bilanci primarnih in sekundarnih faktorjev, kar je značilno za gospodarstva, ki so prodala, oziroma ki prodajajo proizvodne premoženje. Finančni račun kaže povečanje obveznosti; povečanje terjatev pri neposrednih naložbah in obveznosti pri naložbah v vrednostne papirje in ostalih naložbah. 
  
Tudi celoletni presežek sta ustvarjala blagovni in storitveni saldo, zmanjševala pa sta ga  primanjkljaja na računu primarnih in sekundarnih faktorjev. Saldi na finančnih računih so bili lani precej manjši kot leto prej, ko jih je determinirala »sanacija« bank.  Bruto zunanji dolg Slovenije se je lani zmanjšal za dobro milijardo. Donos na državne obveznice se zmanjšuje, po velikosti pa je med donosi na italijanske in španske.