Evropski ekonomisti za alternativno ekonomsko politiko Euro Memo Group

Reševanje Evrope več kriz; Agenda za ekonomske spremembe, solidarnost in demokracijo

Gospodarska gibanja 484

 

Evro Memorandum 2016

1. Zdajšnja makroekonomska dogajanja, politika in alternative za gospodarsko rast in zaposlovanje

Gospodarsko okrevanje v Evropi ostaja šibko in krhko; Evropa se še naprej sooča z možnostjo daljše počasne rasti in visoke brezposelnosti. Čeprav proizvodnja v večini držav narašča, v južnih in številnih vzhodnih državah ostaja daleč pod ravnjo iz leta 2007. Za spodbudo rasti in zaposlenosti je potreben močan makroekonomski dražljaj. Denarna politika je okrepila svoja prizadevanja z okrepitvijo kvantitativnega popuščanja, kar pa v sedanjem makroekonomskem okolju z nizkimi pričakovanji in šibkim povpraševanjem ne bo sprožilo okrevanja. Tako imenovan Junckerjev načrt iz enakih razlogov ne zagotavlja potrebne spodbude in, medtem ko je razjasnitev vloge Pakta stabilnosti in rasti nekoliko napredovala, bo to ublažilo le fiskalni pritisk na države v krizi namesto da bi zagotovilo večjo pozitivno fiskalno spodbudo.

Potrebno je usklajena fiskalna ekspanzija, ki bi se morala osredotočiti na spodbujanje zaposlovanja s spodbujanjem okolju zaželenih naložb, ki zagotavljajo tudi enakopravnost med spoloma pri zaposlovanju; napade na socialne izdatke je treba končati. Enotno valuto je treba dopolniti z učinkovito fiskalno politiko na ravni EU, ki je sposobna ublažiti recesijo na zvezni, nacionalni in regionalni ravni ter zagotoviti učinkovite transfere med bogatejšimi in revnejšimi regijami. Fiskalna politika mora temeljiti na močno progresivnem davčnem sistemu, ki ga je treba dopolniti z razvojem vseevropskega sistema zavarovanja za primer brezposelnosti, ki bi zagotovil pomemben avtomatski stabilizator. Regionalne in strukturne politike EU je treba okrepiti in razširiti zlasti v okviru programa javnih in zasebnih naložb, ki jih financira Evropska investicijska banka in ki mora biti usmerjen predvsem na države s primanjkljajem in, bolj splošno, na revnejše države.

2. Demokratičen izziv

V januarju 2015 so, po večkratnih varčevalnih programih, ki so imeli uničujoč vpliv na proizvodnjo in zaposlovanje, grški volivci izvolili novo vlado, ki jo je vodila SYRIZA. Ta je hotela "časten kompromis" z evropskimi institucijami, toda, bolj ko so se pogovori vlekli, bolj se je zaostrovalo tudi uradno stališče o zelo restriktivnih pogojih predvidenih že v prejšnjih memorandumih. V juliju  je bil grški premier Tsipras prisiljen pristati na posebej stroge pogoje za novo posojilo in, čeprav so mnogi poslanci SYRIZE  nasprotovali dogovoru, stranka je po bliskovitih volitvah v septembru zadržala večino sedežev. Seveda je malo verjetno, da bodo izpolnjeni pogoji iz memoranduma, zaostreni pogoji so namenjeni opozoriti druge, da ne gre nasprotovati neoliberalni ureditvi.

Razvoj dogodkov v Grčiji kaže na širjenje demokratičnega deficita v EU in na pot,  ki  ekonomsko  politiko podreja ustavnim pravilom in jo odstranjuje iz sfere demokratičnega razpravljanja in socialne izbire. Pripoved o "izrednem stanju" je bila uporabljena za spodbujanje pravnih aktov, ki kršijo ustavno pravo držav periferije evro-območja in pooblaščajo najmanj reprezentativne evropske institucije, Evropsko centralno banko in dva sveta na vrhu EU, da delujejo v skladu z nenapisanimi pravili. Predlogi v Poročilu petih predsednikov trdijo, da spodbujajo večjo blaginjo in solidarnost v Evropi, a  služijo le okrepitvi tehnokratskega upravljanja EU.

Težnja vladajočih elit v EU po ustavni ureditvi gospodarske politike priča o njenem globokem strahu pred demokracijo. Za veliko večino državljanov, demokracija ni le politična vrednota, ampak tudi  pozitivna gospodarska sila. Trdno demokratično soglasje je lahko močna sila za zmanjšanje gospodarske negotovosti. Javne naložbe so potrebne, da pokažejo politično zavezanost k spodbujanju demokratično dogovorjenih prednostnih nalog ter za  oblikovanje pričakovanj zasebnega sektorja. Primera demokratičnih prednostnih nalog bi lahko bila prehod na nizko-ogljično gospodarstvo in gospodarska konvergenca držav z nizkimi dohodki višjim standardom EU.

 

3. Migracije, trg dela in demografske spremembe v EU

Dramatične slike tisočih migrantov, ki poskušajo priti v EU, so šokirale evropske državljane in razdelile članice EU pri presoji, kako ravnati. Zdajšnji migracijski tokovi so oživili vprašanja, ali so migranti gospodarsko potrebni. Podatki o učinkih priseljencev kažejo, da so učinki poleg koristi za migrante v daljšem časovnem razdobju na gostiteljsko gospodarstvo pozitivni.

Migracijska politika na ravni EU je urejena predvsem kot sestavina politike trga dela kot del projekta enotnega trga. Načelo "svobode gibanja" v Maastrichtu, in kasneje schengenske pogodbe je postalo srž  političnih instrumentov za nadzor in upravljanje migracij in potovanj državljanov EU kot tudi tistih iz tretjih držav. »Svoboda gibanja« in pojem enakega obravnavanja sodita v jedru temeljnih načel delovanja Evropske unije, toda direktive EU so jih naredile pogojne, državljani, ki se selijo v EU naj ne postanejo  'breme' države gostiteljice.Sedanja razprava o pravici priseljencev do socialnega varstva kjerkoli v EU je razprava o solidarnosti in ponovno določitev meja za evropske družbene skupnosti. Projekt denarne unije, brez spremljajoče fiskalne unije in fiskalne solidarnosti je pokazal krhkost zveze držav z različnimi gospodarskimi strukturami in  enotno valuto - nenehna kriza v Grčiji je le en primer teh protislovij. Fiskalna solidarnost in podpora selitvi državljanov EU bi lahko pomagala EU pri premagovanju njene sedanje krize. Evropa solidarnosti (namesto varčevanja) daje boljše možnost za več sto tisoče, ki bežijo pred vojnami na Bližnjem vzhodu in v Afriki in ima boljše možnosti da prepreči anti-imigracijski populizem.  EU mora trdno stati na načelu "svobode gibanja"; to je morda edino področje, kjer so ljudje v Evropi neposredno prizadeti in s katerim pridobivajo izkušnje kulturne raznolikosti in "državljanstvo" Evrope kot vključujoče in povezovalno.

4. Brezposelnost mladih v EU

Čeprav je socialna kriza v EU vseobsežna in vpliva na vse oblike socialnega varstva in vse vidike delovnih razmerij, se Euromemorandum letos osredotoča na brezposelnost mladih, ki je ena od najbolj resnih težav, s katerimi se sooča EU, in ki jasno razkriva neuspeh elite zavarovati prihodnost Unije. Čeprav se je brezposelnost mladih povečala v celotni EU (z Nemčijo kot edino izjemo), je najhujša v državah izpostavljenih posredovanjem trojke. Hitra rast kazalnikov NEET ("Ne za izobraževanje, ne za zaposlovanje, ne za  usposabljanje" mladih) kaže, da je poleg brezposelnih na milijone ekonomsko neaktivnih mladih z malo ali brez povezav s svetom dela. Ta problem je še bolj akuten za starostno skupino 25-34 let kot za 16-24 let. Uvedba garancij mladim v času zadnje Komisije je bila pozitivna, vendar zelo izjemna, pobuda socialne politike EU, vendar je njeno financiranje  v najbolj prizadetih državah povsem nezadostno. Kar je potrebno, tako v primeru brezposelnosti mladih in na celotnem področju socialne politike, je vrnitev prednostnih nalog, ki temeljijo na socialnih pravicah, ki se jim morata podrediti konkurenca in javnofinančna pravila za družbene cilje.

5. Izziv TTIP in vzhodno partnerstvo

Pri TTIP v bistvu ne gre za trgovino, ampak za predpise, ki vključujejo družbene izbire in skupne preference. To bi vplivalo na sistem predpisov na vseh ravneh, in prek ISDS dalo posebne privilegije tujim vlagateljem. Nedemokratičen način pogajanj, vključujoč privilegiran dostop posebnih interesov in pomanjkanje preglednosti, so povzročili veliko nasprotovanj. Komisija se je odzvala z omejeno preglednostjo, navidezno popravljeno ISDS, ki pa se dejansko ne ukvarja s  temeljnimi problemi, in nov dokument o  trgovinski politiki, ki obljublja nove vrednote. Toda osrednji cilj tega je doseči in razširiti "koalicije voljnih" in pristop bogatih držav, ki uvajajo poglobljeno liberalizacijo in deregulacijo. V kombinaciji z boljšo pravno Ureditvenim svežnjem 2015, bo TTIP še naprej zadrževal in blokiral predpise preden bodo dosegli Evropski parlament in Svet. Pristop k predpisom je kot so stroški za podjetja, ne pa njihove dobrobiti. CETA gre na ključnih področjih še dlje kot TTIP in ne sme biti sprejet. Privatizacija  javnih služb in prepoved javnega naročanja za lokalni razvoj so med številnimi škodljivimi funkcijami v obeh. TTIP je lahko usoden udarec za evropske integracije; enotni trg bi se razredčil na čezatlantskem trgu in trajno postavil pod vprašaj bodočnost poglabljanja evropskega gospodarskega povezovanja. Namesto tega, alternativni pristopi k trgovinski politiki EU, ki so predlagani tu, pozitivno prispevajo tako k socialnem modelu EU in mednarodnem gospodarskem redu, ki temelji na medsebojnem spoštovanju in sodelovanju. V povezavi s tem je predlagan tudi alternativa "dobre regulatorne prakse".

Vzhodno partnerstvo vodi k širjenju asimetričnih odnosov z EU, de-industrializacijo v vzhodnoevropskih državah, in povečanje razhajanj znotraj Evrope in EU. Pridružitveni sporazumi lahko prizadenejo vrh Rusije in  sprožijo reakcije z nepredvidljivimi posledicami. Alternativa vzhodnemu partnerstvu je nujna, da prispeva k družbeno in ekološko trajnostnem razvoju, hkrati pa ustvarja močno regionalno dinamiko.

Celoten Memorandum je dosegljiv na www.euromemo.eu

  • ŠE NISTE NAROČNIK?

    Naročite se na revijo in prejmite brezplačen dostop do člankov.

    Naročite revijo

Prijava za obstoječe člane

Vpiši uporabniško ime in geslo:

Pozabili geslo? Naročite se