Povzetek

Domače trošenje je septembra poraslo, a porast je bil sezonske narave. Dinamika trošenja prebivalstva ima podobne značilnosti kot skupno domače trošenje; trošenje države je stagniralo, bolj dolgoročna dinamika se je okrepila; investicije v osnovna sredstva so se povečale, bolj dolgoročna dinamika pa se je poslabšala. Izvozno povpraševanje se še naprej zmanjšuje; pešanje pa je v EU intenzivnejše kot v Sloveniji, konkurenčnost izvoznikov iz Slovenije se zato vztrajno in močno povečuje. V drugi polovici leta je presegla vrednosti pred krizo in konkurenčnost izvoznikov iz ostalih delov EU. K temu je veliko prispevalo zaostajanje stroškov dela za stroški dela v evro območju. Premajhno trošenje vse manj zavira rast gospodarstva, razlike med sektorji so velike. V predelovalni dejavnosti povpraševanje ne ovira gospodarske aktivnosti, v storitvenih sektorjih pa premajhno povpraševanje ostaja glavna ovira rasti. Trošenje v nekaj naslednjih mesecih naj bi se krepilo, a brez večjih pospeškov.

Dinamika blagovne menjave se je v oktobru umirjala, posebno uvoza iz nečlanic EU (cenejši energenti). Umirjanje blagovne menjave je bilo nadpovprečno hitro tudi v primerjavi z drugimi članicami EU28.

Gospodarska klima je v bila v decembru ugodna, boljša kot je bila mesec prej, leto prej in nad dolgoletnim povprečjem. Zaupanje v predelovalnih dejavnostih je bilo enako zaupanju mesec prej, večje kot pred letom in nad dolgoletnim povprečjem. Zaupanje se je ustalilo tudi v storitvenih dejavnostih, zaupanje v gradbeništvu se je pokvarilo, pričakovanja za naslednje tri mesece pa so se  večinoma zvišala. Še bolj je upadlo zaupanje v trgovini na drobno. Gospodarska klima se je novembra v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2014 v celotni EU28 nekoliko popravila, medtem ko se je kratkoročno poslabšala.

Industrijska produkcija se je v medletni primerjavi popravila, a se je kratkoročno krčila. Industrijska produkcija v EU28 in v evro-območju je v oktobru glede na september porasla, porasla je tudi v letu dni, najbolj v Litvi in na Nizozemskem, padla pa je v Grčiji.
 
Vrednost gradbenih del je bila oktobra nižja kot septembra in precej nižja kot oktobra lani, vendar impulzni trend kaže na krepitev. Skupno število turističnih prenočitev se je v zgodnji jeseni zvišalo, a trendno kaže na upadanje. K medletnem porastu so prispevali tuji in domači turisti, pri obeh pa se je impulzni trend obrnil navzdol. Zračnemu transportu je tudi oktobra šlo dobro, mestni cestni prevoz je stagniral, blagovni promet v Luki Koper pa je bil oktobra manjši kot oktobra lani.

Na trgu dela se je stanje nekoliko izboljšalo. Število delovno aktivnih se je povečalo, prav tako se je povečalo število zaposlenih pri pravnih osebah, medtem ko se je njihovo število pri fizičnih osebah zmanjšalo.  Število iskalcev dela na zavodih za zaposlovanje se je novembra v primerjavi z oktobrom zmanjšalo, bilo jih je malone 7 odstotkov manj kot pred letom. Manj kot oktobra  se jih je prijavilo na novo, prevladovali so tisti, ki so izgubili delo za določen čas, med tistimi, ki so zavode zapustili, pa se jih je precej manj kot prej ponovno zaposlilo ali samozaposlilo.    

Stopnja brezposelnosti se je v letu dni znižala tako v evro območju kot v celotni EU, a število brezposelnih, posebno v evro območju, ostaja veliko. Najnižji stopnji brezposelnosti imata Nemčija in Češka, najvišji Grčija in Španija.

Novembra so se življenjski stroški povečali, dinamika padanja se je omilila, osnovna inflacija pa je še padala. Cene storitev so ostale nespremenjene, cene blaga so se povečale. Glavnino podražitev so prinesla sezonske podražitve obutve in obleke, cene pa so stiskali naftni derivati ter sadje. Harmonizirani indeks cen se je novembra prav tako povečal, medletno je padal, v evro območju pa stagniral. Proizvajalčeve cene so se novembra ponovno obrnile navzdol, najbolj cene surovin, medtem ko so cene investicijskih dobrin stale. Bolj dolgoročno se cene ne povečujejo v nobenem segmentu namenske strukture in na nobenem segmentu trga. Cenovna pričakovanja ne kažejo opaznih sprememb. Cene surovin se še naprej znižujejo, najbolj so se znižale cene nafte, porasle so samo cene neprehrambenih kmetijskih pridelkov.

Oktobra so se povprečne plače povečale, a povečanje je bilo šibkejše od sezonskega,  dinamika plač se je ponovno obrnila navzdol,  razlike v rasti plač med dejavnostmi pa so bile majhne. Tudi razlike v letnem povečanju plač med dejavnostmi so bile majhne. V javnofinančni dejavnosti  so se plače medletno povečale v ožji državi, v zdravstvu in v izobraževanju pa so se znižale. Stagniranje plač spremlja tudi podobna dinamika ostalih komponent stroškov dela, zato stroški dela še naprej vse bolj zaostajajo za stroški dela v evro območju, kar  povečuje konkurenčnost gospodarstva. Zaostanek glede na evro območje pri plačah in ostalih stroških dela v širši državi je še bistveno večji; že dve leti stagnirajo na nominalni ravni, ki je nižja od ravni ob začetku krize.

Javnofinančni prihodki so se novembra zmanjšali, zmanjšala se je tudi bolj dolgoročna dinamika. V primerjavi z lani so letos novembra javnofinančni prihodki prinesli za 60, kumulativno do novembra pa že za 370 milijonov evrov več kot lani. Novembrsko zmanjšanje je posledica enkratnega oktobrskega povečanja,  predvsem časovnega premika vplačil trošarin in davka na dodano vrednost iz septembra na oktober pa tudi zelo nizke vrednosti v oktobru 2014. Neugodno preseneča le vse bolj sistematično padanje  medletnih stopenj donosa od davka na dodano vrednost od uvoza, ki sovpada s krčenjem uvoza. Donosnost neposrednih davkov in ostalih prihodkov se je novembra povečala, močno  predvsem donos od davka od dohodkov pravnih oseb, medletno pa so porasle vse pomembnejše davčne oblike neposrednih davkov in ostalih prihodkov razen prihodkov upravnih organov in denarnih kazni.      

Oktobra so se skupni krediti podjetjem in gospodinjstvom ponovno zmanjšali. Čeprav gospodarstvo še naprej raste hitreje kot v evro območju, krediti podjetjem v evro območju stagnirajo, v Sloveniji pa še naprej padajo enako hitro kot so pred sanacijo bank. Krediti gospodinjstvom so po avgustu, tako kot v evro območju, pospešili tudi v Sloveniji. Depoziti prebivalstva so se ponovno povečali; depoziti podjetij so padli, tudi bolj dolgoročna dinamika depozitov podjetij se je zmanjšala. Povečana repatriacija depozitov je povečala finančno neodvisnost gospodarstva od bank, zato so se začele zniževati tudi  omejitve, ki jih podjetjem predstavljajo težave s financiranjem.

S politiko krčenja posojil banke že neposredno poslabšujejo tudi svojo solventnost; ne izgubljajo le obrestnih ampak tudi neobrestne prihodke, ki so poleg zniževanja pasivnih obresti, ključni rezervni vir za reševanje bilance uspeha. S krčenjem kreditne in nanjo vezanih aktivnosti so banke v prvih devetih mesecih letos neto izgubile približno polovico dejansko realiziranega čistega rezultata.  Medbančne obrestne mere se še naprej počasi znižujejo, posojilne obrestne mere le rahlo nihajo, depozitne ostajajo nespremenjene.  
 
Presežek v tekoči bilanci se je v oktobru zmanjšal, a je ostal visok, kumulativno pa se bliža 8% BDP, saj presega poldrugo milijardo evrov. K temu sta več kot 1.4 milijarde prispevala presežek v blagovni menjavi, več kot 1.8 milijard presežek v storitveni, zmanjševala pa sta ga primanjkljaja na računih primarnih in sekundarnih dohodkov. Na finančnem računu so se v devetih mesecih obveznosti povečale, kar je rezultat zmanjšanja pri neposrednih naložbah in  povečanja pri portfeljskih in ostalih naložbah. Bruto zunanji dolg se je v letu dni  zmanjšal za slabo milijardo evrov, privatnega je le še tretjina. Neto zunanji dolg se je septembra zmanjšal za malo manj kot pol milijarde evrov, zdaj znaša približno 30 odstotkov letošnjega BDP, kar je najmanj po letu 2007. Donos na slovenske desetletne obveznice kljub majhnemu povečanju ostaja pod 1.7%.