Povzetek

Domače trošenje se je julija zmanjšalo, a padec je bil enkraten, saj je bolj dolgoročna dinamika ostala krepka. Zmanjšalo se je tako investicijsko trošenje kot trošenje države. Tudi izvozno trošenje je po juniju začelo pešati. Krčenje izvoza je omejeno predvsem na izvoz v ostale članice EU, medtem ko izvoz izven EU ne peša. Tudi izvoz celotne EU ostaja živahen. Navkljub pešanju domačega in izvoznega trošenja, podjetja sredi tretjega četrtletja, predvidene gospodarske aktivnosti do konca leta ne ocenjujejo slabo.  Predelovalna dejavnost julija še ni bila izpostavljena omejitvam povpraševanja, medtem ko je povpraševanje po storitvah ostalo šibko in še naprej omejuje okrevanje podjetij. Pričakovanja za naslednjih nekaj mesecev ne kažejo na krčenje povpraševanja. Lastno ocenjevanje ekonomskega položaja prebivalstva se še naprej izboljšuje, vendar ga negotovost, regulatorsko stiskanje bank ter sistematična kriminalizacija normalnega kreditnega poslovanja bank odvračajo od večjih nakupov trajnih potrošnih dobrin.

Umirjanje rasti blagovne menjave se je poleti nadaljevalo, prejšnji presežek pa je zamenjal primanjkljaj; morebitne negativne posledice škandala VW se bodo pokazale v jesenskih mesecih.

Gospodarska klima se je v septembru nekoliko ohladila; na to so najbolj vplivala zmanjšanje  zaupanja v predelovalnih dejavnostih in v gradbeništvu, medtem ko se je zaupanje v storitvenih dejavnostih nekoliko popravilo. Pričakovanja za naslednje tri mesece so se v predelovalnih dejavnostih poslabšala, v gradbeništvu pa izboljšala. Tudi zaupanje v trgovini na drobno se je okrepilo, pričakovanja pa so se poslabšala. Gospodarska klima v EU28 se je septembra v primerjavi s septembrom lani  popravila.

Industrijska produkcija se je v medletni primerjavi popravila, vendar je trendno stagnirala. V avgustu je industrijska produkcija v EU28 rahlo upadla, na območju evra še nekoliko bolj; v obeh pa je medletno zrasla; najbolj na Švedskem  in v Grčiji, najbolj pa je upadla na Češkem in na Hrvaškem.

Vrednost gradbenih del je bila avgusta nižja kot julija, a trend opravljenih gradbenih ur kaže, da   gradbeništvo raste. Turizem je bil v poletju uspešen, število nočitev se je v letu dni povečalo za desetino; k temu so prispevali tako tuji kot domači turisti. Še bolj se je povečalo število potnikov v zračnem prometu, cestni transport je stagniral, pretovor v Luki Koper pa je bil kar za četrtino večji kot lani.

Stanje na trgu dela se popravlja. Število aktivnih prebivalcev se zmanjšuje, število delovno aktivnih pa povečuje. Povečuje se tudi število zaposlenih pri pravnih in fizičnih osebah ter samozaposlenih. To zmanjšuje število iskalcev dela; na zavodih za zaposlovanje je manj na novo prijavljenih in več  odlivov. Zavodi so sicer vse bolj učinkoviti pri zaposlovanju oseb, ki so izgubile zaposlitev, povečuje pa se prekarizacija zaposlovanja; ljudje, ki izgubijo delo, ker jim je pretekla zaposlitev za določen čas, spet dobijo zaposlitev za določen čas ali pa postanejo samozaposleni »podjetniki«. Stopnja brezposelnosti na območju evra je avgusta ostala enaka kot julija, a je bila za 0,5 odstotne točke manjša kot avgusta lani. Med članicami EU so najnižjo stopnjo brezposelnosti imeli na Češkem in v Nemčiji, najvišjo pa v Španiji in v Grčiji.

Deflacija ne popušča; septembra so se cene spet znižale, tudi bolj dolgoročna dinamika je ostala   negativna. Medtem ko so jih do septembra stiskale predvsem nižje cene goriv, so se septembra močno znižale cene storitev. Od skupin proizvodov so se septembra najbolj podražile obleke in obutev, pocenile pa prevoz ter rekreacija in kulture. Endogena deflacije je  v Slovenji precej močnejša kot v evro območju.

Cene industrijskih proizvajalcev so se avgusta zmanjšale, tudi bolj dolgoročna dinamika ostaja negativna. Cenovna pričakovanja kažejo, da lahko tudi za naslednjih nekaj mesecev pričakujemo zelo šibko dinamiko cen. Cene surovin so v zadnjem mesecu v evrih rahlo porasle; najbolj cene nafte in hrane, medtem ko so se cene kovin znižale. V zadnjem letu  so se cene surovin v evrih zmanjšale, najbolj  cene nafte, najmanj pa cene hrane.

Avgusta so se plače v gospodarstvu ponovno zmanjšale, bolj dolgoročna dinamika je ostala praktično nespremenjena. V javnofinančnem sektorju so se plače malo povečale v vseh treh segmentih (v javni upravi, v izobraževanju in zdravstvenem in socialnem varstvu). V zadnjem letu so se plače najbolj povečale v predelovalni dejavnosti, finančnih in zavarovalniških storitvah ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih. V javnofinančnem sektorju pa so se plače povečale v javni upravi, nespremenjene so ostale v zdravstvu, zmanjšale pa so se v izobraževanju.

Stroški dela v gospodarstvu v Sloveniji v zadnjem letu in pol naraščajo v povprečju  tako hitro kot v evro območju, a s precej večjimi nihanji; v javnofinančnem sektorju pa  praktično stagnirajo in vse bolj zaostajajo za evro območjem.

Prihodki javnofinančnega sektorja so se septembra močno zmanjšali, zmanjšala se je tudi bolj dolgoročna dinamika. Glavnino padca je prinesla razpolovitev  trošarin, kar je najverjetneje  posledica premika timinga vplačil. To potrjuje še zlasti dinamika strukture davka na dodano vrednost;   zmanjšanje davka na dodano vrednost po obračunu in nespremenjen pritok davka na dodano vrednost od uvoza.

Neposredni davki in ostali fiskalni prihodki so septembra porasli, rasli so tudi bolj dolgoročno.  Najhitreje so se  povečevali prihodki od dohodnine, ostale bolj pomembne neposredne davčne oblike so se malo zmanjšale ali stagnirale. Navkljub tekočemu zmanjšanju  so bolj dolgoročno  vse davčne oblike neposrednih davkov naraščale.

Skupni krediti so se avgusta spet zmanjšali; kumulativno letos  padajo  celo hitreje kot pred sanacijo bank. Za dinamiko v evro območju zaostajajo oboji, še posebej krediti podjetjem. Pri tem pa skupni depoziti naraščajo, še posebej hitro depoziti podjetij. Za stiskanje kreditov ni razumljivih razlogov, saj je povpraševanje v velikem delu  gospodarstva na normalni ravni, zadolženost podjetij v Sloveniji je že daleč pod povprečjem, zadolženost prebivalstva pa najmanjša v evro območju, potrošniki ocenjujejo ekonomsko stanje kot dobro,  dinamika depozitov (torej likvidnost) pa je močnejša kot v evro območju. Pri tem se sistematično blokiranje kreditnega financiranja dogaja v času, ko centralna banka (ECB) vsak mesec od bank evro območja odkupi za prek 60 milijard evrov vrednostnih papirjev  (ustrezno temu torej prek 200 milijonov od slovenskih bank), da bi povečala kreditno in gospodarsko aktivnost. Gre torej za namerno blokiranje kreditov, kar kaže primerjava med kreditnimi standardi za prebivalstvo v Sloveniji in v evro območju, kjer je prebivalstvo več kot enkrat bolj zadolženo od prebivalstva v Sloveniji. S takšnim zaviranjem potencialne rasti bančne aktivnosti banke ne ovirajo le okrevanja gospodarstva ampak tudi rehabilitacijo bančnih bilanc.

Rast plačilnobilančnega presežka se nadaljuje;  po osmih mesecih dosega že 4.8% lanskega BDP, neto zunanji dolg pa znaša tretjino letnega BDP. Dve tretjini bruto zunanjega dolga odpadeta na državo.
Presežek tekoče bilance zdaj že praviloma ustvarjata presežka na računu blaga in storitev, ki presegata primanjkljaja na računih primarnih dohodkov in tekočih transferov.

Kapitalski in finančni račun po osmih mesecih izkazujeta povečanje obveznosti. Pri tem so se prek računa neposrednih naložb obveznosti zmanjšale, z nakupi vrednostnih papirjev in ostalimi naložbami pa so se povečale. Vsi tokovi so letos mnogo bolj umirjeni kot lani. Bruto zunanji dolg Slovenije se je povečal za slab odstotek; delež privatnega dolga se vztrajno zmanjšuje, delež javnega pa ustrezno povečuje. Neto zunanji dolg dosega dobro tretjino lanskega BDP. Donosi na 10-letne državne obveznice Slovenije in njihova dinamika je primerljiva donosom na italijanske in španske.