Grki so najprej na referendumu zavrnili pogoje, ki so jih za novo »pomoč« zahtevale evropske oblasti, nato pa so jih v parlamentu sprejeli. A za evropske oblasti je bilo to prepozno in premalo, Grčijo je bilo treba pokoriti in ponižati, da se ne bi še kdo kdaj spomnil upirati  se evropskim oblastem ali na oblast celo pripeljati »radikalno« levico. Grčiji zato jemljejo opravilno sposobnost in jo spreminjajo v nekakšen  protektorat. Grki vedo, da dolgov ne bodo mogli plačati, menijo celo, da so nezakoniti, nelegitimni in nemoralni, izkušnje zadnjih šestih let pa jim kažejo, da jih »rešitve« potiskajo v popolno  brezizhodnost. Oboje vedo tudi evropske oblasti, ki pa naj bi jih skrbela usoda evra in EU. Za zagotovitev poslušnosti so na kocko postavili celo evro. A da bo evro slej ko prej zašel v težave in postal usoden za evropsko združevanje, je bilo gotovo že ob njegovem rojstvu pred več kot poldrugim desetletjem, ko so dvomi v njegovo večnost in koristnost veljali za nespodoben evro-skepticizem.

Članek opisuje značilnosti grškega gospodarstva in njegov razvoj po letu 2000, nastajanje javnega dolga ter njegovo »reševanje« med leti 2010 in 2014, ter alternative, pred katerimi je Grčija potem, ko so jo evropske oblasti prisilile, da se je odrekla opravilni sposobnosti.

 

Ključne besede: Grčija, evro, javni dolg