Povzetek

Investicije so v prvem četrtletju postale največji pospeševalec gospodarske rasti. K medletni rasti BDP so prispevale kar štiri petine, saldo menjave slabo petino, skromen prispevek potrošnje prebivalstva, pa je deloma izničila manjša poraba države.  Prerazdeljevanje BDP na škodo dela in v korist kapitala - bruto poslovnega presežka se je nadaljevalo; delo je v letu dni izgubilo odstotno točko BDP, zmanjšal se je tudi delež socialnih prispevkov delodajalcev, povečala pa sta se deleža poslovnega presežka in neto posrednih davkov. Industrijska produkcija je bila generator rasti po proizvodni strukturi. K rasti je prispevala slabo polovico, promet, skladiščenje in gostinstvo slabo petino, kolikor so k razliki med dodano vrednostjo in BDP prispevali tudi neto posredni davki. Rast BDP so zmanjševale finančne in zavarovalniške storitve ter  gradbeništvo.

Skupna blagovna menjava s tujino je aprila stagnirala zaradi zmerne rasti menjave znotraj EU in precejšnega padca menjave z državami izven EU. Saldo menjave je bil po več mesecih negativen; primanjkljaj v menjavi znotraj EU je bil večji od presežka v menjavi izven EU.

Gospodarska klima se maja ni spremenila; zaupanje v predelovalnih dejavnostih se je povečalo, klima v storitvenih dejavnostih se je ohladila, zaupanje v gradbeništvu je ostalo nespremenjeno, zaupanje v trgovini na drobno pa je upadlo. Gospodarska klima v EU se je v primerjavi z majem lani popravila, splošni poslovni optimizem pa je nekoliko splahnel. Slovenski potrošniki so bili maja približno tako optimistični oziroma pesimistični kot aprila, njihov optimizem v primerjavi s tistim pred letom pa se je močno okrepil.

Industrijska produkcija se je marca v medletni primerjavi povečala, tudi impulzni trend kaže na nadaljevanje rasti. Industrijska produkcija v EU28 je bila marca enaka lanskoletni, nadaljevala so se tudi velika mesečna nihanja po državah.

Vrednost gradbenih del je bila marca višja od februarske, a nižja od lanskoletne, število opravljenih ur pa je bilo večje. Turizmu je vsaj do marca šlo dobro, vendar impulzni trend kaže na morebiten zastoj; tokrat tujih gostov. Letalskih potnikov in potniških kilometrov je bilo marca precej več kot marca lani, v Kopru pa so marca letos pretovorili precej manj blaga kot lani.

Stanje na trgu dela se popravlja; število delovno aktivnih in zaposlenih se počasi povečuje, število iskalcev zaposlitve pa zmanjšuje. Med na novo prijavljenimi na zavodih za zaposlovanje prevladujejo iskalci, ki so izgubilo delo za določen čas, med odhajajočimi pa takšni, ki so našli novo negotovo  zaposlitev ali še bolj negotovo samozaposlitev. Stopnja brezposelnosti v EU počasi upada, najnižja ostaja v Nemčiji, najvišja v Grčiji in Španiji. 

Medletna deflacija v Sloveniji tudi aprila ostaja nekoliko vztrajnejša kot v evrskem območju, v katerem se je medletni indeks cen življenjskih potrebščin v maju že povečal, v  Sloveniji pa se je v aprilu še manjšal. Cene na drobno so se maja  povečale, a so nižje kot so bile maja lani. K majskemu porastu so večji delež prispevale podražitve blaga, zavirale pa so ga podražitve storitev. Majska zvišanja cen so bila splošna, drastičnih podražitev ni bilo; še najbolj se je podražila hrana.

Cene industrijskih proizvajalcev so zrasle zaradi podražitev proizvodov namenjenih trgom izven EU, saj so se industrijski proizvodi namenjeni domačemu trgu in trgu EU rahlo pocenili.  V letu dni so se cene proizvodov, prodanih na tujih trgih zvišale, cene proizvodov, prodanih na domačem trgu, pa se v enem letu niso spremenile. Med skupinami po namenu porabe so se proizvodi za široko porabo in proizvodi za investicije podražili, surovine in energenti pa so se pocenili.

Povprečna marčna neto plača je bila višja od februarske, povprečna plača za uro dela pa nižja. Zvišanje mesečnih plač je bilo splošno, gre ga pripisati večjemu številu delovnih ur, saj je bilo znižanje urne plače prav tako splošno. Tudi v letu dni, torej od marca 2014, se je neto mesečna plača zvišala, urna pa znižala. Razmerja med plačami po posameznih dejavnostih se niso bistveno spremenila; na vrhu ostajajo neto plače v oskrbi z električno energijo, plinom in paro, sledijo jim plače v finančnih in zavarovalniških storitvah, tem pa plače v informacijski in komunikacijski dejavnosti in v rudarstvu. Manj kot 700 evrov so marca  zaslužili zaposleni v raznovrstnih poslovnih dejavnostih. Neto urne plače so bile najvišje v finančnih in zavarovalniških storitvah, manj kot 5 evrov pa so na uro zaslužili zaposleni v gostinstvu in v drugih raznovrstnih dejavnostih.  Tudi gibanja plač  ne podpirajo »splošno znane resnice« o nujnosti znižanja stroškov dela.

Maja so vse javne blagajne zbrale precej manj denarja kot aprila letos in maja lani. Tako slab rezultat sta povzročila dva vira javnofinančnih prihodkov: trošarina, katere padec je sicer nekoliko neskladen z gibanji drugih posrednih davkov, a se skriva v dnevih vplačevanja, in prihodki upravnih enot, kjer je »luknja« nastala zaradi lanskega majskega vplačila koncesijskih dajatev. Drugi davčni prihodki so bolj ali manj skladni z dogajanji v gospodarstvu. Izrednemu aprilskemu prilivu od davka na dohodke pravnih oseb je sledil mesec, v katerem so povračila presegla vplačila.

Majska  trošarina in »luknja« v prihodkih upravnih enot močno vplivata na kumulativne prihodke. Skupni javnofinančni prilivi so po maju tako le še za slab odstotek večji kot so bili v enakem razdobju lani. Vplačila v blagajno ZZZ so bila do maja za 2.5 odstotka višja kot lani, za slabe 3 odstotke so bila večja tudi vplačila v blagajno ZPIZ. V prvih štirih mesecih smo v blagajno EU plačali za dobrih sto milijonov evrov manj, kot smo iz nje dobili.

Svet BS naj bi v začetku junija odkril znamenja obrata v kreditiranju nebančnega sektorja, a vsaj za enkrat podatki o skupnih kreditih tega ne potrjujejo, saj se medletno krčenje kreditov nefinančnim družbam nadaljuje po dosedanjih stopnjah, krediti prebivalstvu bolj kot ne stagnirajo, krediti finančnim nedenarnim družbam pa se prav tako hitro krčijo.  Tudi izkaz poslovnega uspeha bank v prvem četrtletju ne kaže premikov; nižji obrestni prihodki in odhodki ter čisti obrestni prihodki le potrjujejo nadaljevanje krčenja kreditov. Od prenovljenega Zakona o bančništvu ne gre veliko pričakovati, prinaša le nadaljevanje vse večje regulacije in nesmiselnih pravil za delovanje bank. V aprilu so se zmanjšali tudi depoziti; država je svoje depozite zmanjšala za milijardo. »Nenavadno« delovanje bank pa je očitno skladno z zahtevami EU. Del posojilnih poslov, sodeč po ponudbah prek spleta, namesto bank opravljajo »odlične tuje banke«. Na krčenje bančništva kažejo tudi primerjave dinamike aktive, posojil in depozitov ter kapitala bank v Sloveniji z dinamiko v članicah evro območja; Slovenija je po krčenju aktive, posojil in depozitov malone povsod na vrhu, po povečanju kapitala pa prav tako. Obrestne mere na vloge se približujejo ničli in so praviloma pod povprečjem v evro območju, posojilne obrestne mere se tudi zmanjšujejo, a so praviloma nad obrestnimi merami v evro območju.  Po poročilu BS naj bi se kakovost terjatev bank izboljševala, a podrobnejši pregled kaže, da je splošen padec deleža slabih kreditov povzročen s padcem deleža slabih kreditov tujcev, medtem ko se za gospodarstvo odločilna deleža slabih kreditov domačih podjetij in obrtnikov celo povečuje.

V marcu in v prvem četrtletju je ugodna blagovna menjava vplivala na ugodne rezultate tekoče plačilne bilance. Presežek je bil v obeh primerih rezultat presežkov v blagovni in storitveni bilanci ter primanjkljajev v bilanci dohodkov in tekočih transferjev. Letošnje spremembe na posameznih podračunih finančnega račun so bile precej manjše kot lani, bruto in neto zunanji dolg sta se znižala. Donosi na slovenske obveznice rasejo, a bolj ali manj skladno z rastjo donosov v drugih državah EU.