Avtorji

  • Velimir Bole
  • Jože Mencinger
  • Franjo Štiblar
  • Robert Volčjak

Bo povpraševanje prebivalstva začelo pomagati tujemu povpraševanju?

Gospodarska gibanja 477

Povzetek


Podatkov o gibanju BDP in njegovih sestavin v prvem četrtletju še ni, začasni podatki o domačem agregatnem trošenju za blago in tržne storitve do februarja kažejo bolj na stagnacijo kot na pospešitev njegove dinamike. Rast BDP še naprej vzdržuje tuje povpraševanje. K slabšemu domačemu povpraševanja v prvih dveh mesecih je največ prispeval padec materialnega trošenja širše države, večji padec domačega trošenja  pa je preprečilo povečanje trošenja prebivalstva. Vlada očitno ni sposobna aktivno poseči v pospeševanje gospodarske aktivnosti.

V marcu je prišlo do pozitivnega skoka v blagovni menjavi; porasli so tako obsegi kot pozitivni saldi menjave. Tudi v primerjavi z drugimi članicami EU28 Slovenija v blagovni menjavi v prvih dveh mesecih dosega nadpovprečne rezultate.

Gospodarska klima se je aprila rahlo ohladila. Na to sta najbolj vplivala manjše zaupanja v predelovalnih dejavnostih in v gradbeništvu. Naročila v predelovalni dejavnosti so aprila po dolgih letih sicer presegla »normalno« raven, torej točko, v kateri je delež podjetij, ki menijo, da imajo dovolj naročil, enak deležu podjetij, ki menijo, da jih imajo premalo. Zdesetkano gradbeništvo se je tej točki približalo sredi preteklega leta, a so na prelomu leta spet prevladala podjetja s premalo naročili. Klima v storitvenih dejavnostih in zaupanje v trgovini na drobno sta se  popravila.  V EU28 se je gospodarska klima aprila v primerjavi z aprilom lani večinoma izboljšala, splošni poslovni optimizem pa se je nekoliko zmanjšal.

Slovenski potrošniki so bili v aprilu le nekoliko manj optimistični kot marca, a še naprej mnogo bolj kot pred letom. Močno so popravili oceno lastnega finančnega stanja. Slabše kot marca in bolje kot pred letom ocenjujejo primernost trenutka za večje nakupe,  sami pa so bolj kot marca pripravljeni na večje nakupe. Ocena primernosti trenutka za varčevanje se je močno zmanjšala. Sicer več kot lani, a manj kot marca, jih namerava varčevati, manj kot marca, a več kot pred letom, jih meni, da je njihovo finančno stanje ustrezno.

Industrijska produkcija se je v medletni primerjavi povečala, impulzni trend kaže na nadaljevanje rasti. V marcu je zrasla tudi  industrijska produkcija v EU28 in na evrskem območju. Nihanja med državami ostajajo velika.

Vrednost gradbenih del je bila februarja višja kot januarja in pred letom, impulzni trend kaže na zastoj. Število turističnih prenočitev se je krepko povečalo, k porastu so prispevali tako tuji kot domači turisti. V zračnem potniškem prevozu je bilo več potnikov kot leto prej, prek brniškega letališča pa jih je potovalo manj, manj je bilo tudi pretovora blaga v Kopru.

Stanje na trgu dela se popravlja, več je delovno aktivnih prebivalcev, več je zaposlenih v družbah in pri posameznikih. Število iskalcev zaposlitve se zmanjšuje, manj jih prihaja na zavode za zaposlovanje, večina med njimi, ker jim je prenehalo delo za določen čas. Vse več tistih, ki zapuščajo zavode, si poišče novo prekarno zaposlitev ali tvegano samozaposlitev. Stopnja brezposelnosti v EU in v območju evra se je zmanjšala po 10 odstotkov, najnižjo ima Nemčija, najvišjo je od Španije prevzela Grčija.  

Deflacija v Sloveniji ostaja nekoliko vztrajnejša kot v celotnem evrskem območju. Cene na drobno so se aprila povečale, a zaostajajo za cenami v decembru in aprila lani. K aprilskemu porastu so prispevale podražitve blaga, a cene so ostale nižje kot decembra in aprila lani. Drugače je bilo pri storitvah, te so se v aprilu pocenile, se izenačile z decembrskimi in bile dražje kot aprila lani. Spremembe cen po skupinah so bile aprila majhne; še najbolj so se podražile obleke in obutev, v letu dni pa alkoholne pijače in tobak, najbolj pa se je pocenil prevoz. Med dvanajstimi skupinami so se cene v letu dni dvignile v petih, v sedmih so se znižale. Industrijske cene so bile marca višje kot februarja, enake cenam marca lani, trendno pa so se zmanjševale.

Povprečna februarska bruto plača in neto plača sta bili nižji kot januarja, povprečni urni plači pa višji. Februarja so bile mesečne neto plače najvišje v oskrbi z električno energijo, plinom in paro, sledile so jim plače v finančnih in zavarovalniških storitvah, v informacijski in komunikacijski dejavnosti ter v rudarstvu, manj kot 700 evrov so zaslužili zaposleni v raznovrstnih poslovnih dejavnostih. Razen v predelovalni dejavnosti so bile februarske neto mesečne plače povsod nižje od januarskih, v letu dni so se znižale v desetih, zvišale pa v devetih dejavnostih. Pri neto urnih plačah je bil vrstni red na vrhu le malo drugačen, manj kot 5 evrov so na uro zaslužili zaposleni v gostinstvu in v drugih raznovrstnih dejavnostih.  V letu dni so se urne plače povečale v enajstih dejavnostih, a kar v devetih manj kot za odstotek, znižale pa v osmih.

Podatki ne podpirajo »splošno znane resnice«, ki jo širijo tuji in domači dežurni pridigarji »strukturnih reform«, da je davčna obremenitev dela temeljni problem slovenskega gospodarstva. Povečanje stroškov dela v gospodarstvu je bilo v kriznem razdobju na evropskem povprečju, stroški dela v negospodarstvu pa že nekaj let močno zaostajajo za njim.

April je dobro polnil javne blagajne in močno izboljšal kumulativni rezultat, saj se je v štirih mesecih v javne blagajne nateklo 246 milijonov evrov več kot lani. Aprila se je namreč v vse javne blagajne (izjema je blagajna ZZZ) nateklo več kot marca ali aprila lani, prihodki od davka na dobičke družb so se več kot podvojili. Gibanja prihodkov v štirih mesecih so bila ugodna pri vseh pomembnih posrednih ter pri neposrednih davkih in prispevkih. Še bolj kot pri neposrednih davkih se oživitev gospodarstva na prelomu leta kaže pri posrednih davkih.

Podatki o odhodkih javnih blagajn zamujajo; imamo jih do februarja ali marca. V prvih dveh mesecih so odhodki za 433 milijonov evrov presegali prihodke, primarni primanjkljaj je bil 129 milijonov evrov, za investicije in investicijske transfere je bilo skupno porabljenih manj kot 5 odstotkov skupnih odhodkov. V blagajno EU smo v prvem četrtletju plačali 37 milijonov evrov manj kot smo iz nje dobili.

Krediti podjetjem in prebivalstvu se krčijo, depoziti. kljub obrestni meri blizu 0, rasejo. Razmerje med krediti nefinančnim družbam in gospodinjstvom ter njihovimi depoziti se je od sredine 2011, ko je bilo še 1.6, do marca letos skrčilo že na 0.98. Odgovori na vprašanja o razlogih in smiselnosti drastičnega zmanjševanja aktivnosti bank ter vlogi BS in lastnika bank-države pri tem se očitno skrivajo v obljubah banke prodati, oziroma v željah čim prej jih spremeniti v poceni lokalne podružnice.

Obrestne mere na denarnem trgu ostajajo blizu ničle. Ničli se približujejo tudi obrestne mere na depozite, ki kljub temu, zaradi presežkov v plačilni bilanci in izboljšanja gospodarske situacije, rastejo. Zmanjšujejo se tudi posojilne obrestne mere, ki pa ostajajo visoke. 

Februarski saldo tekoče plačilne bilance je »sezonsko« negativen, v prvih dveh mesecih skupaj pa ostaja pozitiven in dvakrat večji kot v enakem obdobju 2014. Presežek tekoče bilance je rezultat blagovnega in storitvenega presežka ter primanjkljaja na računih primarnih dohodkov in tekočih transferjev.  Saldo finančnega računa kaže na  povečanje obveznosti oziroma zmanjšanje terjatev, krojijo ga neto odliv prek računa neposrednih naložb, povečanja obveznosti prek računa portfeljskih naložb in zmanjšanja obveznosti prek računa ostalih naložb. Bruto in neto dolg ter delež državnega in garantiranega dolga se povečujejo. Čas padanja donosov na državne obveznice je mimo, donosi se dvigajo tudi drugim.

 

 

  • ŠE NISTE NAROČNIK?

    Naročite se na revijo in prejmite brezplačen dostop do člankov.

    Naročite revijo

Prijava za obstoječe člane

Vpiši uporabniško ime in geslo:

Pozabili geslo? Naročite se