Avtorji

  • Velimir Bole
  • Jože Mencinger
  • Franjo Štiblar
  • Robert Volčjak

Gospodarstva ne zaustavljajo stroški dela, zaustavljajo ga bankirji

Gospodarska gibanja 476

Povzetek

Podatkov o gibanju BDP in njegovih sestavin v prvem četrtletju še ni, bolj ali manj posredne ocene pa kažejo, da se bodo trendi iz lanskega leta nadaljevali. Vendar je zanašanje na tuje povpraševanje vse bolj vprašljivo. Ključna bo dinamika investicij, s katero je tesno povezana usoda malih podjetij; velika podjetja na krizo reagirajo z zmanjšanjem ne pa z opuščanjem investiranja, velik del majhnih podjetij pa na krizo reagira tudi z opustitvijo investiranja.

Znaten padec v blagovni menjavi z nečlanicami EU, kar za desetino v primerjavi z lanskim januarjem, in sicer redko prisoten primanjkljaj v menjavi z njimi, sta povezana s stanjem v Ukrajini ter slabljenjem  rublja. V medsebojni menjavi evrske skupine Slovenija še naprej dosega boljše rezultate od povprečja. Po medletni rasti skupnega januarskega izvoza je na petem do osmem mestu, po rasti skupnega uvoza je četrta, in je med dvanajstimi članicami EU28 s pozitivno blagovno bilanco.

Gospodarska klima se je v marcu otoplila. Zaupanje v predelovalnih dejavnostih so povečala naročila in pričakovana proizvodnja. Klima v storitvenih dejavnostih se je izboljšala. Zaupanje v gradbeništvu  je zaradi upada naročil v marcu ponovno nekoliko oslabelo, zaupanje v trgovini na drobno pa se je   kratkoročno krepko skrhalo.

V EU28 se je gospodarska klima marca v primerjavi z marcem 2014 večinoma izboljšala. V gradbeništvu so se naročila glede na mesec prej sicer znižala a so bila precej večja kot marca lani. Glede na februar so se v marcu krepko zvišala pričakovanja v trgovini na drobno, izboljšala so se tudi pričakovanja v predelovalnih dejavnostih in splošni poslovni optimizem.

Potrošniki ostajajo tudi v marcu optimistični. Njihovo zaupanje se je v drugi polovici lanskega in v začetku letošnjega leta vrnilo na pred-krizno raven; njihova ocena zdajšnjega in prihodnjega lastnega finančnega stanja in stanja v gospodarstvu se je tudi v marcu popravila. Bolj previdni so pri oceni  primernosti in svoje pripravljenosti za večje nakupe in primernosti časa za varčevanje.

Industrijska produkcija, predvsem predelovalna dejavnost, se je januarja v medletni primerjavi povečala in je tudi trendno hitro rasla. V EU28 je bila januarska industrijska proizvodnja enaka decembrski in za poldrugi odstotek višja kot leto prej.

Vrednost gradbenih del je bila januarja za dobro desetino višja kot decembra in višja kot januarja lani, število opravljenih delovnih ur pa se je zmanjšalo. Število turističnih prenočitev se je povečalo, tokrat so k rasti veliko prispevali domači turisti, saj se je trend pri tujih obrnil navzdol.

Na trgu dela se je stanje ustalilo. Število zaposlenih pri pravnih osebah se je od januarja lani povečalo za slab poldrugi odstotek, za prav toliko se je v enakem časovnem obdobju povečalo tudi število zaposlenih pri fizičnih osebah. Brezposelnost je nehala naraščati, število brezposelnih pa je medletno začelo upadati. Prekarnost je postalo normalna sestavina trga dela. Med novo prijavljenimi na zavodih za zaposlovanje je največ takšnih, ki so izgubili delo za določen čas, med tistimi, ki odhajajo, pa takšnih, ki so dobili novo zaposlitev za določen čas ali negotovo samozaposlitev. Stopnja brezposelnosti na območju evra in v EU 28 se je v primerjavi s februarjem nekoliko znižala, še naprej na vrhu ostajata Španija in Grčija, na dnu pa s petkrat nižjo brezposelnostjo Nemčija in Avstrija.

Deflacija na letni ravni se umirja, je pa v Sloveniji nekoliko vztrajnejša kot v celotnem evrskem območju. Industrijske cene se še naprej znižujejo; pritiski na cene produktov, ki se prodajajo na domačem trgu, so večji od pritiskov na cene produktov za tuji trg.

Januarske mesečne plače so bile nižje od decembrskih in nižje kot pred letom, urne pa višje. Daleč najuspešnejši po ravni plač, mesečni in medletni dinamiki so zaposleni, ki se ukvarjajo s finančnimi in zavarovalniškimi storitvami, neuspešni pa zaposleni v gradbeništvu, gostinstvu in raznih poslovnih dejavnostih. V letu dni so zaostale tudi plače v zdravstvu.

Podatki o skupnih stroških dela ne potrjujejo manter tujih in domačih »delodajalcev« o prevelikih obremenitvah dela, saj so skupni stroški dela v gospodarstvu do leta 2012 rasli tako kot v povprečju EU, nato pa so za njimi začeli zaostajati, kar drži tudi za stroške dela v negospodarstvu, ki so zaostajali tudi za stroški dela v gospodarstvu. Slovenija je bila leta 2008 po absolutni višini stroškov dela v gospodarstvu leta 2008 na šestnajstem, leta 2014 pa na petnajstem mestu v EU28, po višini v negospodarstvu pa se je s trinajstega preselila na štirinajsto. Kriza je tudi v EU28 bolj kot skupne stroške dela v gospodarstvu znižala skupne stroške dela v negospodarstvu. V Sloveniji so se med krizo  prej mnogo višji skupni stroški dela v negospodarstvu približali skupnim stroškom v gospodarstvu.

Februarja so vse javne blagajne zbrale manj denarja kot januarja. A, ker je februar sezonsko šibak mesec, je februarski priliv močno izboljšal prihodke v prvih dveh mesecih. Skupnih javnofinančnih prihodkov v dveh mesecih je za 115 milijonov evrov več kot v prvih dveh mesecih lani. Februarska vplačila v zdravstveno blagajno so pokrila januarsko »luknjo« pri neposrednih davkih in prispevkih. Gibanja prihodkov od posrednih davkov so bila še ugodnejša. Več so prinesli davek  na dodano vrednost po obračunu in trošarine, manj pa DDV od uvoženega blaga. Skupni prihodki za socialno varnost so v dveh mesecih prinesli milijardo evrov in so bili za slabih 50 milijonov višji od lanskoletnih. Lanskoletne primanjkljaje po četrtletjih so oblikovali ukrepi povezani z »reševanjem« bank; brez njih so se primanjkljaji hitro zmanjševali, primarni primanjkljaj pa se je v drugi polovici leta spremenil v presežek. Konsolidiran bruto dolg države je konec 2014 dosegel 80,9 odstotka BDP.

Uspešno funkcioniranje gospodarstva ob drastičnem zmanjševanju kreditne aktivnosti bank, postavlja vsaj tri vprašanja. Kaj sploh bodo počele in od česa bodo živele banke, kako se gospodarstvo spoprijema z vse manjšim kreditiranjem in kakšni so razlogi za takšno politiko bank. Krčenje kreditov in zniževanje depozitnih obrestnih mer kaže, da ne gre le za preplašenost bankirjev, ampak tudi za izpolnjevanje »obvez« Slovenije do Evropske komisije, da morajo državne banke zmanjšati bilančno vsoto in kreditne posle ter uporabljati neagresivno poslovno politiko, kar naj bi skupaj z določenimi roki za njihovo prodajo, potencialnim kupcem zagotovilo njihovo nizko ceno.

Obrestne mere na denarnem trgu ostajajo blizu ničle, ničli se vse bolj približujejo tudi depozitne obrestne mere za nove vloge, medtem ko posojilne obrestne mere za nove kredite ostajajo visoke in se le počasi zmanjšujejo.

Januarski pozitivni saldo tekoče plačilne bilance, ki skoraj dvakrat presega primerljivega iz januarja 2014, je rezultat presežkov v blagovni in storitveni menjavi ter  primanjkljaja v bilanci primarnih dohodkov in tekočih transferov. Zunanja zadolženost se je povečala, struktura dolga se vse bolj nagiba na stran javnega dolga. V začetku aprila so donosi na 10-letne državne obveznice članic EU porasli, za slovenske je donos 3. aprila znašal 1.09%. 

  • ŠE NISTE NAROČNIK?

    Naročite se na revijo in prejmite brezplačen dostop do člankov.

    Naročite revijo

Prijava za obstoječe člane

Vpiši uporabniško ime in geslo:

Pozabili geslo? Naročite se