Povzetek

Medletni porast BDP v četrtem kvartalu 2014 je sicer manjši, kot je bil v tretjem, vendar je manjši predvsem zaradi dogajanj leto prej. Rast BDP kaže, da gospodarski politiki gospodarstva ni uspelo spraviti na kolena. Precej večjemu padcu BDP Slovenije v letu 2009 od padca v EU28 se ni dalo izogniti, za zaostajanje Slovenije med sredino 2011 in 2013 pa je vsaj sokriva domača gospodarska politika, ki je udejanjala »varčevalno histerijo«. Ko je ta popustila, je dinamika BDP Slovenije začela prehitevati dinamiko EU28. Zaradi zaostajanja za že doseženim BDP je Slovenija v šestih letih »izgubila« približno 47 odstotkov enoletnega BDP, zaradi zaostajanja, ki bi se mu po letu 2010 mogla izogniti, pa pol tega. Najbolj kritičen je bil padec investicijskega povpraševanja, tuje povpraševanje pa je v vsem razdobju krize preprečevalo še večje krčenje BDP. Tudi dobri rezultati na koncu lanskega leta so predvsem posledica tujega povpraševanja, saj domače povpraševanje bolj zavira kot pospešuje rast, a svetovna gospodarska klima se po raziskavah IFO instituta ne izboljšuje. 

Decembrsko izjemno povečanje izvoza je omogočilo lanski rekorden celoletni presežek v blagovni menjavi, ki presega 1% BDP. Slovenski izvoz je imel četrto najhitrejšo rast v EU, rast uvoza je bila povprečna, po razliki med stopnjo rasti izvoza in uvoza je Slovenija tretja; sodi med enajst držav EU s pozitivnim saldom menjave.

Gospodarska klima  se je v februarju izboljšala; na to sta največ vplivala večje zaupanje v storitvenih in predelovalnih dejavnostih. Optimizem se je skrhal v trgovini na drobno, zaupanje v gradbeništvu se je popravilo. Splošna gospodarska klima v EU28 se je v februarju nekoliko otoplila. Potrošniki ostajajo tudi v februarju manj pesimistični kot pred letom, zato je upati, da gospodarska politika z nepotrebnim ustvarjanjem črnogledosti in izmišljanjem novih omejitev ne bo izničila v letu dni ustvarjenega optimizma.

Industrijska produkcija, ki jo določa predvsem predelovalna dejavnost, se je decembra medletno popravila in se tudi trendno izboljšuje, dejavnost rudarstva pa se je drastično zmanjšala. V novembru 2014 se je malenkostno izboljšala industrijska produkcija v EU28, v evro območju pa je stagnirala. 

Vrednost gradbenih del v decembru lani je zaostala za novembrsko, vendar se je v primerjavi z decembrom 2013 zvišala; število opravljenih ur je trendno raslo. V decembru se je medletno in trendno povečalo tudi število turističnih prenočitev; zasluge za to imajo predvsem tuji gosti. Zračni promet in mestni prevoz sta se okrepila, tudi luški promet se je močno povečal.

Stanje na trgu dela se je nekoliko poslabšalo, vendar gre predvsem za običajno sezonsko nihanje. Število iskalcev dela se je po januarskem dvigu že februarja nekoliko znižalo. Struktura prijav in odjav na zavodih za zaposlovanje je vse bolj povezana s prekarnostjo, največ na novo prijavljenih prihaja, ker jim je potekla zaposlitev za določen čas, med odjavljenimi pa je največ takšnih, ki dobijo novo prekarno obliko zaposlitve ali »samozaposlitev«, ki je mnogokrat le prikrita  brezposelnost. Tako kot v Sloveniji se tudi v EU stopnja brezposelnosti počasi zmanjšuje, razlike med uspešnimi (Avstrija in Nemčija) in neuspešnimi (Španija in Grčija) pa ostajajo nespremenjene.

Februar je nekoliko omilil medletno deflacijo, a tudi v februarju se je nadaljevala hitrejša rast cen storitev od rasti cen blaga, ki je značilna tudi za medletno in desetletno dinamiko cen. V letu dni so se najbolj podražile alkoholne pijače in tobačni izdelki, najbolj pa se je pocenil prevoz, v februarju pa so se najbolj podražile komunikacijske storitve. Do večine dolgoročnih premikov relativnih cen je prišlo po uvedbi evra, nanje pa sta močno vplivala tuja konkurenca in davčna politika, predvsem trošarine. V desetletju so se zato najbolj podražile alkoholne pijače in tobak, medtem ko se je obleka in obutev zaradi povečane tuje konkurence celo absolutno pocenila, tehnološki napredek in konkurenca sta pocenila tudi komunikacijske storitve. Harmoniziran indeks cen na drobno, ki omogoča primerjavo inflacije v EU, v januarju kaže nadaljevanje deflacije; k njej je največ prispeval velik padec cen energije. Stagnacija industrijskih cen se je januarja nadaljevala, vendar impulzni trend kaže na rahlo rast, to je na postopno zmanjševanje medletnih pocenitev.

Povprečna decembrska bruto plača je bila precej nižja kot novembra, znižanje je predvsem sezonsko, medletna dinamika plač pa je tako kot vse mesece lani tudi decembra ostala pozitivna. Bolj kot mesečne plače so za novembrom 2014 a tudi za decembrom 2013  zaostale plače za delovno uro, za enako mesečno plačo je bilo treba delati več ur.

Gibanje stroškov dela zavrača »samoumevnost«, da se negospodarstvo (javni sektor) bohoti na račun gospodarstva: stroški dela v negospodarstvu so se v obdobju krize zmanjšali bolj kot v gospodarstvu, kjer so bolj ali manj spremljali stroške dela v gospodarstvu EU; stroški dela v negospodarstvu pa so v Sloveniji zaostajali za stroški dela v negospodarstvu EU.  Primerjave deležev dela in kapitala v BDP  kažejo, da so težo krize v novih članicah in na južnem obrobju EU nosili predvsem zaposleni.

Januarja so vse javne blagajne zbrale manj denarja kot decembra in le malo več kot januarja lani. Glavni krivec za skromne rezultate so bili manjši prispevki v blagajno zdravstvenega zavarovanja, Donos posrednih davkov je bil precej boljši. Skupni prihodki za socialno varnost so bili manjši kot leto prej, predvsem zaradi padca prihodkov ZZZ. Proračunski primanjkljaj je lani znašal 3.3, primarni primanjkljaj pa 0.5 odstotka BDP. Zelo uspešno je bilo črpanje denarja iz blagajne EU, saj je bil lanskoletni neto priliv kar 1.71 odstotka BDP. Slaba polovica zadolžitve je bila uporabljena za odplačilo dolgov, polovica neto zadolžitve pa za povečanje finančnih sredstev države.

Decembra so se krediti spet zmanjšali, depoziti pa so se kljub temu povečali. Obrestne mere na denarnem trgu so blizu ničle, posojilne obrestne mere za nova okvirna posojila nefinančnim družbam, ki so visoke, se počasi znižujejo, pasivne obrestne mere, ki so nizke, se zmanjšujejo hitreje. Toda obseg novo odobrenih posojil nefinančnim družbam in gospodinjstvom je majhen, nova posojila nefinančnim družbam z dospelostjo nad enim letom in depoziti vezani na razdobje daljše od dveh let so postali eksotika.

Prvič po letu 2005 so bili depoziti v bankah večji od kreditov, tudi razmerje med krediti in BDP se je vrnilo na raven iz leta 2005, ko se je začelo brezglavo hazardiranje in njegovo kreditiranje. Se je napajanje gospodarstva in prebivalstva s krediti vrnilo na »normalno« raven? Kar uspešno funkcioniranje gospodarstva in istočasno drastično zmanjševanje aktivnosti bank, ki se nadaljuje kljub prenosom slabih terjatev na DUTB, postavljata vsaj dve vprašanji; kaj bodo počele ter od česa bodo živele banke, in kako se gospodarstvo sooča z vse manjšimi krediti.

Presežek v plačilni bilanci  v 2014 je bil rekorden, presegel je 6% BDP; zasluge gredo predvsem izjemnemu presežku na računu blaga, kvaril ga je večji primanjkljaj na računu dohodkov. Številke na finančnem računa odražajo strukturo razdolževanja Slovenije; kapital priteka prek neposrednih naložb in naložb v vrednostne papirje, odteka pa prek ostalih naložb. V bruto zunanjem dolgu je vse manj zasebnega in vse več javnega dolga. Neto zunanji dolg pa je v decembru 2014 padel na 10.8 milijarde evrov ali 29 odstotkov BDP. Nizek donos na slovenske državne obveznice kaže na ugodno oceno gospodarskega stanja.