Povzetek

Oktobrski podatki o domačem trošenju ne prinašajo veliko novega. Spodbudna je stabilna rast investicijskega povpraševanja, ki kaže, da se bodo investicije pridružile neto izvozu pri spodbujanju gospodarske aktivnosti. Tudi potrošniki so na začetku leta mnogo manj pesimistični kot v preteklih letih, kar kaže, da bi doslej prevladujoča negativna mnenja in pričakovanja mogla v naslednjih mesecih preiti v pozitivna. Zato je upati, da oblasti z davčno nedonosnimi in največkrat nesmiselnimi institucionalnimi spremembami ne bodo zatrle optimizma.

Izvoz je v novembru pospešil, trgovinska bilanca je bila izravnana. V enajstih mesecih 2014 je  Slovenija imela nadpovprečne zunanjetrgovinske rezultate: veliko povečanje izvoza, pozitivno blagovno bilanco in izboljšanje pogojev menjave. Po rasti izvoza je na četrtem mestu, po rasti uvoza na dvanajstem do štirinajstem, uvršča se med dvanajst članic EU28 s pozitivno trgovinsko bilanco,  medletna stopnja rasti izvoznih cen je bila novembra pozitivna, uvoznih negativna, medtem ko so na ravni EU28 padle tako izvozne kot uvozne cene.
 
Gospodarska klima se je v januarju izboljšala; nanjo je najbolj vplivalo večje zaupanje potrošnikov. Raven zaupanja v storitvenih dejavnostih je bila enaka kot predhodni mesec, višja kot januarja 2014 in višja od dolgoletnega povprečja. Pričakovanja storitvenih sektorjev za naslednje tri mesece so nekoliko splahnela. Tudi zaupanje v gradbeništvu se je malo pokvarilo, pričakovanja pa so se izboljšala. Zaupanje v trgovini na drobno je dvignila večja prodaja. Gospodarska klima v EU28 se je nekoliko poslabšala, višja so le pričakovanja v gradbeništvu in trgovini na drobno.

Industrijska produkcija se je v medletni primerjavi popravila, impulzni trend se je obrnil navzdol. Njeno rast je krepko zmanjšal velik padec v rudarstvu, saj  medletna stopnja v predelovalni dejavnosti ostaja visoka, impulzni trend pa se je tudi v njej obrnil navzdol. V novembru je industrijska produkcija v EU28 in v evro območju nekoliko zrasla, medletno pa upadla; nihanja in menjave smeri po članicah se nadaljujejo.

Vrednost gradbenih del je v novembru zanihala navzdol. Skupno število turističnih prenočitev se je v visoki jeseni sezonsko znižalo, medletno pa se je povečalo tako število domačih in še bolj število tujih gostov. Ugodno gibanje se je sodeč po predhodnih podatkih, nadaljevalo tudi v decembru 2014; pri domačih turistih je bilo več prihodov, a manj prenočitev, pri tujih turistih se je povečalo število prihodov in prenočitev. Število prepeljanih potnikov v zračnem prometu in cestnem mestnem prevozu je tudi novembra hitro raslo, v Luki Koper je bil blagovni promet za desetino večji kot leto prej.

Delovna aktivnost in zaposlenost rasteta počasi, sezonsko pa se je v decembru in januarju močno povečalo število iskalcev zaposlitve, vendar pa se število trendno zmanjšuje. Največ novih iskalcev prihaja iz vrst dotlej zaposlenih za določen čas; prekarno delo je postalo normalnost.

Nadaljujejo se gibanja na robu deflacije; v decembru so se cene na drobno znižale za pol odstotka, po letu dni so komaj malo nad lanskimi, blago se je pocenilo, storitve podražile. Po harmonizirani inflaciji sta Slovenija in evro območje že v deflaciji, cene so padle tako na mesečni kot na letni ravni, gibanja cen v Sloveniji postajajo tudi po strukturi vse bolj podobna gibanjem cen v evro območju. Najbolj se je tako v Sloveniji kot v evro območju pocenila energija. Cene industrijskih proizvajalcev prej ko ne stagnirajo, lani se je, a zelo počasi, dražila le oprema, reprodukcijski material in življenjske potrebščine pa so se cenile. Uvoženi proizvodi, tako tisti iz evro območja kot tudi od drugod, so se decembra pocenili; k padanju cen so največ pripomogle cene surove nafte, plina in naftnih derivatov. 

Bruto in neto ter mesečne in urne plače so se novembra močno povečale, vendar medletne primerjave kažejo, da gre za sezonska povečanja, saj je medletna dinamika v novembru podobna oktobrski. Kljub velikemu novembrskemu povečanju pa se plače niso povišale v vseh dejavnostih; nižje kot oktobra so bile v gostinstvu ter v finančni in zavarovalniški dejavnosti, malone nespremenjene pa so bile v širšem javnem sektorju, pa tudi v gradbeništvu. V letu dni so bruto plače porasle le za odstotek, najbolj v prometu in skladiščenju, porasle so tudi v predelovalni dejavnosti. Nadpovprečno so bruto plače v letu dni porasle v oskrbi z električno energijo, plinom in paro, v gradbeništvu, v trgovini ter v javni upravi in obrambi, podpovprečno so porasle v rudarstvu, strokovni in tehnični dejavnosti, izobraževanju in zdravstvu. Manj kot leto prej pa so novembra zaslužili zaposleni v kmetijstvu in gozdarstvu, v oskrbi z električno energijo, plinom in paro, v gostinstvu, v finančnem sektorju in zavarovalništvu, v poslovanju z nepremičninami, v kulturi in rekreacijski dejavnosti ter v drugih dejavnostih.

Decembrski javnofinančni prihodki so bili precej višji od novembrskih, a le malo višji kot decembra 2013. Prihodki od neposrednih davkov in prispevkov za socialo so bili večji, prihodki od posrednih pa manjši kot leto prej. V celem letu 2014 je lani v javnofinančne blagajne priteklo za 677 milijonov več kot leto prej; k rezultatu so največ prispevali davki od dohodka pravnih oseb, porast dohodnine je bil skromnejši. Več kot leto prej so prinesli DDV po obračunu, približno enako trošarine, manj pa DDV od uvoženega blaga. Povečanja prilivov v zdravstveno in pokojninsko blagajno so bila skromna. Novih podatkov o odhodkovni strani javnih financ in o namenski strukturi trošenja ni. Javnofinančni prihodki so v zadnjih osmih letih tudi nominalno bolj ko ne stagnirali na ravni približno 14 milijard evrov letno; prispevki za socialno varnost in prihodki od posrednih davkov so trendno rasli, prihodki od neposrednih davkov pa so se trendno zmanjševali. Realni javnofinančni prihodki so se kljub nizki inflaciji zmanjševali.   

Krčenje kreditov podjetjem se je tudi v novembru nadaljevalo, zdaj so le še malo nad ravnjo pred devetimi leti, ko se je začela kreditna ekspanzija. Velik »obetavni« prenos slabih terjatev na DUTB konec 2013, s katerim naj bi se kreditiranje gospodarstva normaliziralo,  ni prinesel preobrata. Krediti podjetjem so se od najvišje ravni iz julija 2010 malone prepolovili. Še naprej stagnirajo oziroma se počasi krčijo tudi krediti gospodinjstvom in nedenarnim finančnim institucijam. Kljub zmanjševanju kreditov se depoziti podjetij sicer precej neenakomerno povečujejo; razloge za to gre iskati v presežkih plačilne bilance. Precej počasneje od sredine 2014 spet rastejo tudi depoziti prebivalstva. Razmerje med skupnimi krediti in depoziti je le še 1.03, kar je številka, ki je bila značilna za razdobje pred hazardiranjem, ko so depoziti v bankah povsem zadoščali za kreditiranje. Razmerje  je z 1.65 sredi leta 2010, že do »velikega« prenosa slabih terjatev konec 2013 padlo na 1.38, po njem na 1.22, po »malem« prenosu oktobra 2014 pa na 1.05; pri tem so bili ključni krediti, ki so se zmanjšali za 10 milijard, saj so depoziti porasli le za poldrugo milijardo.

Del odgovora na vprašanje o vse večji »irelevantnosti« bank za delovanje nefinančnih družb se skriva v presežku plačilne bilance, sicer slabše delovanje majhnih storitvenih podjetij na domačem trgu pa s krediti napaja sivi kreditni trg. Po mnenju bank je razloge za  zmanjševanje kreditov treba iskati na strani povpraševanja, potencialni kreditojemalci pa ga vidijo v vse bolj zapletenih birokratskih postopkih bank. A zdi se, da je osnovni razlog za ravnanje bank politične in ne ekonomske narave, gre za vzdušje, v katerem banke ne upajo tvegati,  reprogramirati kreditov ali za dlje zadržati zaplenjenih delnic nefinančnih družb, kaj šele razmišljati o reševanju posameznega podjetja. Oblasti pa z izgovorom, da ne smejo posegati v gospodarstvo ali s sklicevanjem na prepovedano državno pomoč, gledajo vstran. 

Obrestne mere ECB se od septembra niso spremenile; zdi se, da je ECB po dolgoletni krizi le ugotovila, da je njeno uravnavanje obrestnih mer povsem irelevantno za uravnavanje inflacije oziroma preprečevanje deflacije in še bolj za oživljanje gospodarstva. Obresti na denarnem trgu so nekoliko padle, v novembru so se precej znižale depozitne obrestne mere, novih depozitov nad 2 leti pa praktično ni. Posojilne obrestne mere za nova posojila nefinančnim družbam so se lani prav tako znižale za okvirna posojila, novih dolgoročnejših posojil pa tudi praktično ni. Obrestna mera za nova okvirna posojila gospodinjstvom ostaja visoka, efektivna obrestna mera za stanovanjska posojila  se je nekoliko znižala, znižala se je tudi obrestna mera za potrošniška posojila.  

Presežek v tekoči bilanci je bil v novembru podpovprečen, a večji kot novembra  2013. V 11 mesecih 2014 skupaj se je presežek v tekoči plačilni bilanci približal 2 milijardam evrov; k temu je največ prispeval večji presežek blagovne menjave, ter stalni (lani celo nekoliko nižji) presežek storitvene menjave. Zmanjševala sta ga vse večji primanjkljaj na računu dela in kapitala ter na računu  transferov. Na finančnem računu se nadaljuje priliv kapitala prek naložb v vrednostne papirje in odliv kapitala prek računa ostalih naložb. Bruto dolg Slovenije se je v novembru približal 45 milijardam evrov, od tega je javnega in javno garantiranega dolga več kot 60 odstotkov. Neto dolg ostaja pod 12 milijardami evrov. Donosi na 10-letne državne obveznice, ki so bili 1. februarja 2015 pod 1.5%, kažejo, da se je  zaupanje v Slovenijo na mednarodnih finančnih trgih v zadnjem letu tako absolutno kot relativno povečalo.