Povzetek

Države srednje in vhodne Evrope imajo v veliki meri skupno politično in gospodarsko zgodovino, ki jo je v veliki meri določalo njihovo članstvo v različnih večnacionalnih političnih skupnostih, v katerih so običajno imele podrejeno vlogo. Po padcu socialističnega bloka, v katerega so bile vključene po drugi svetovni vojni, so države srednje in vzhodne Evrope stopile na pot ekonomske in socialne tranzicije k tržnemu gospodarstvu in demokraciji. To se je kazalo v njihovem približevanju regionalnim ekonomskim, političnim in vojaškim povezavam, zlasti EU in NATU, v katerih so videle možnosti za uresničitev svojih varnostnih in razvojnih teženj. Istočasno so članice EU in NATA, vsaka na svoj način, priznale bodoče partnerice, v katerih so videle potencial za krepitev političnih, ekonomskih in vojaških odnosov, ki bi bili v korist obema stranema. Po petindvajsetih letih tranzicije in desetih letih članstva v EU je mogoče razbrati nekatere koristi, ki jih zaradi članstva uživajo države srednje in vzhodne Evrope. Med njimi so zlasti višja raven vojaške varnosti, boljši pogajalski položaj v razmerju do tretjih držav, višji standard življenja, politična stabilnost in stabilnost institucij, ki jih je osmerica razvila tekom približevanja in kasneje članstva v Evropski uniji.

Ključne besede: Evropska unija, države srednje in vzhodne Evrope, regionalne ekonomske povezave, tranzicija