Avtorji

  • Velimir Bole
  • Jože Mencinger
  • Franjo Štiblar
  • Robert Volčjak

Kaj bodo počele banke brez kreditov ?

Gospodarska gibanja 473

Povzetek

Novih podatkov o domačem trošenju ni. Tudi v oktobru se je nadaljevala hitra rast izvoznega povpraševanja; kaže, da se bodo pozitivni učinki menjave s tujino na gospodarsko rast nadaljevali tudi v četrti kvartal. Decembrske ocene potrošnikov in njihova pričakovanja je mogoče oceniti za optimistična. Zaupanje potrošnikov in ocena finančnega stanja sta precej manj negativna kot decembra 2013, pričakujejo tudi, da se jim bo finančno stanje v naslednjih dvanajstih mesecih popravilo. Tudi ocene gospodarskega stanja in ocene za prihodnjih dvanajstih mesecev so boljše; pričakovanja o inflaciji so nespremenjena, pričakovanja o brezposelnosti se izboljšujejo. Manj potrošnikov kot leto prej zavrača pomisel na nakupe, manj jih zavrača možnost večjih nakupov in več kot polovica finančno stanje svojega gospodinjstva ocenjuje za dobro.

Blagovna menjava kaže ugodno dinamiko: hitrejšo rast izvoza od uvoza ter pozitiven saldo v skupni menjavi in v menjavi z nečlanicami EU;  primanjkljaj v menjavi s članicami EU postopno izginja. Slovenija je med uspešnejšimi, saj njena menjava raste, v EU28 in v evro območju pa pada.

Gospodarska klima v decembru je bila relativno ugodna. Ustvarjale so jo višja raven zaupanja v predelovalnih dejavnostih, nekoliko zmanjšana raven v storitvenih dejavnostih, popravljeno zaupanje v gradbeništvu in nižja raven zaupanja v trgovini na drobno. Gospodarska klima se je novembra 2014 v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2013 v celotni EU28 nekoliko popravila, poslovni optimizem pa je nekoliko splahnel.

Industrijska produkcija, še posebej predelovalna dejavnost, se je v medletni primerjavi popravila. V oktobru 2014 je bila industrijska produkcija v EU28 in na območju evra le malo večja kot septembra, manj kot odstotek večja je bila tudi v primerjavi z oktobrom 2013. 

Gradbena aktivnost je oktobra zaostala za septembrsko in tudi oktobrsko v letu 2013. Skupno število turističnih prenočitev se je znižalo, spet predvsem zaradi zmanjšanja števila domačih gostov, ki pa se mu je pridružil tudi šibkejši padec tujih. Zračni potniški prevoz se še naprej močno krepi, dobro je šlo tudi v Luki Koper, cestni mestni prevoz pa je malo zastal.

Na trgu dela se je stanje oktobra spet malo popravilo; nekoliko se je povečalo število aktivnih, delovno aktivnih, zaposlenih pri pravnih in fizičnih osebah ter samozaposlenih. V novembru se je število iskalcev dela zmanjšalo, manj jih je bilo tudi v primerjavi z novembrom 2013; število na novo prijavljenih iskalcev se je zmanjšalo, največ se jih je prijavilo, ker se jim je iztekla zaposlitev za določen čas. Med nekoliko večjim številom tistih, ki so zapustili zavode za zaposlovanje, je večina našla zaposlitev ali pa se je samozaposlila. Stopnja brezposelnosti na območju evra je oktobra ostala nespremenjena, v primerjavi z oktobrom 2013 pa se je znižala; še bolj se je znižala v EU28. Kar tri četrtine brezposelnih v EU je s področja evra, najvišja je brezposelnost v Grčiji in Španiji, najnižja v Avstriji in Nemčiji.

December ni prinesel sprememb v bolj dolgoročna gibanja cen v Sloveniji ali v evro področju. V letu dni (od decembra 2013) so cene življenjskih potrebščin v Sloveniji rahlo zrasle, blago se je pocenilo storitve  podražile. V novembru so cene na drobno padle v vseh članicah EU razen v Nemčiji in Avstriji, kar kaže na pospešeno približevanje medletni deflaciji v EU in še hitreje v evro območju. Medtem ko je bila v letu 2012 novembrska inflacija v evro območju še nad ciljno dve odstotno,  se je v letu 2013 znižala pod odstotek, lani pa na le 0.3 odstotke. Deflacijo na letni ravni so v novembru 2014 že imele Bolgarija, Grčija, Španija in Poljska.

Cene industrijskih proizvajalcev so se novembra 2014 znižale za proizvode namenjene domačemu in tujim trgom; bile so enake kot novembra 2013, v letu dni so se  proizvodi namenjeni domačemu trgu pocenili, proizvodi, namenjeni prodaji na tujih trgih pa so se podražili. Cene uvoženih proizvodov so bile v novembru nižje kot v oktobru; pocenili so se proizvodi iz držav evrskega območja. Cene surovin se niso spremenile, močno pa sta se pocenila surova nafta in zemeljski plin.

Povprečna bruto in neto plača je bila oktobra višja predvsem zaradi večjega števila delovnih ur kot v septembru, saj so se plače na uro v večini sektorjev znižale. Večja izjema so le plače v finančni dejavnosti, ki so močno zrasle tudi na uro. Najbolj so se znižale plače v oskrbi z elektriko, plinom in paro, precej pa so se mesečne in urne plače znižale v šolstvu.

Da breme krize nosijo predvsem delojemalci ne pa delodajalci in »delodajalci«, kaže spreminjanje deleža dela in kapitala v BDP. V Sloveniji se je delež dela od četrtega kvartala 2008 do četrtega kvartala 2013 zmanjšal s 53,2 odstotkov na 50.7 odstotkov, medtem ko se je v nemškem gospodarstvu povečal s 55.2 na 55.8 odstotkov. Krizo so plačali predvsem delojemalci obrobnih evropskih gospodarstev in novih članic EU, kjer so se že sicer nizki deleži dela še dodatno močno zmanjšali.

Javnofinančni prihodki so bili novembra 2014  manjši kot oktobra, a večji kot novembra 2013. Impulzni trend se je obrnil navzdol. Prispevki za socialno varnost so ostali malone nespremenjeni,  tudi obe največji blagajni socialne varnosti, zdravstvena in pokojninska, sta novembra dobili približno toliko kot oktobra. Kumulativno so javnofinančni prihodki v enajstih mesecih za 659 milijonov evrov presegli prihodke iz 2013; k temu so največ prispevali prihodki od davka na dohodke pravnih oseb, nekaj pa tudi dohodnina in DDV po obračunu, manj pa je prinesel DDV od uvoženega blaga.

SURS  je primanjkljaj države v treh četrtletjih 2014 ocenil na  4.5 odstotke BDP. Levji delež v treh četrtletjih povečanih prihodkov je šel za plačilo obresti, nekaj pa za večje investicije v osnovna sredstva. Primarni primanjkljaj je SURS ocenil na 1.3 odstotka BDP, precej manj kot v letu 2013, javni dolg pa na 78.1 odstotka BDP. Na strukturo izdatkov po namenih je v letu 2013 močno vplivala sanacija bank, saj se je delež izdatkov za ekonomsko dejavnost uvrstil takoj za deležem izdatkov namenjenih socialni varnosti.

Veliko oktobrsko zmanjšanje kreditov je posledica ponovnega prenosa slabih terjatev na DUTB, a novembra so se krediti ponovno zmanjšali. Depoziti podjetij, ki so oktobra nekoliko porasli, so se v novembru zmanjšali, depoziti prebivalstva pa povečali. Nenehno krčenje kreditov vse bolj postavlja vprašanje, kaj bodo, oziroma kaj nameravajo banke početi v prihodnosti. Velika proizvodna izvozna podjetja njihovih storitev očitno ne potrebujejo, mala storitvena podjetja, ki pa kreditov ne morejo dobiti, pa banke zamenjujejo s ponudniki denarja na sivem trgu in s prehajanjem na blagovno menjavo. Da v vzdušju, kakršno vlada v Sloveniji, noben bankir ne upa reprogramirati kreditov ali za dlje zadržati zaplenjenih delnic nefinančnih družb, je razumljivo; če ne naredi ničesar, ne bo postal »kriminalec«. Toda banke, kljub izredno nizkim depozitnim obrestnim meram, tudi same ne bodo mogle preživeti od vse bolj raznovrstnih stroškov, ki jih zaračunavajo za opravljanje plačilnega prometa in hrambe depozitov, saj jim bo dodatne stroške povzročila nova kontrolna oblast.

Obrestne mere ECB se od septembra niso spremenile; nenavadno je le, da ECB po dolgoletni krizi ne ugotovi, da so njene obrestne mere postale povsem irelevantne tako za uravnavanje inflacije oziroma preprečevanje deflacije in še bolj za oživljanje gospodarstva. Pasivne in aktivne obrestne mere na nove vloge in posojila različnih ročnosti se zmanjšujejo, novih dolgoročnih vlog in posojil pa malone ni.

Oktobrski plačilnobilančni rekord potrjuje, da ostaja menjava s tujino ključen dejavnik rasti BDP v 2014. Od ustvarjenega BDP je Slovenija v oktobru neto izvozila kar desetino BDP, kar kaže na tipično zategovalno politiko, vsiljeno od EU, in na odrekanje porabi za poplačalo starih dolgov. Z nadaljevanjem podobne dinamike v zadnjih dveh mesecih 2014 je mogoče pričakovati letni presežek tekoče plačilne bilance prek 6% BDP.

V desetih mesecih dosežen večji presežek tekočega računa v 2014 v primerjavi z 2013 je rezultat velikega blagovnega presežka, nekoliko skromnejšega storitvenega presežka, večjega  primanjkljaja v dohodkih faktorjev in manjšega primanjkljaja v tekočih transferih. Finančni presežek ustvarjajo priliv neposrednih naložb, priliv kapitala prek izdaje vrednostnih papirjev in odliv kapitala prek ostalih naložb. V bruto zunanjem dolgu vse bolj prevladuje garantirani javni dolg. 

 

 

 

  • ŠE NISTE NAROČNIK?

    Naročite se na revijo in prejmite brezplačen dostop do člankov.

    Naročite revijo

Prijava za obstoječe člane

Vpiši uporabniško ime in geslo:

Pozabili geslo? Naročite se