Povzetek

Od julija do septembra je domače trošenje močno zanihalo, končna sprememba pa je bila majhna. Medletno so septembra porasle vse sestavine domačega trošenja; zaradi deflacije je rast realnega domačega trošenja še za približno odstotno točko višja, kot jo kažejo nominalne vrednosti. Omejitve v povpraševanju počasi popuščajo, najbolj v predelovalni dejavnosti, zmanjšale so se tudi v gradbeništvu, velike pa ostajajo v storitvenih dejavnostih. Tudi v evro območju nezadostno povpraševanje stiska poslovanje storitvenih dejavnosti. Pričakovano povpraševanje se je stabiliziralo v vseh osnovnih segmentih gospodarstva.

V septembru je prišlo do izrazitega povečanja blagovne menjave, izvoza bolj kot uvoza (dosežena je bila doslej sploh najvišja raven izvoza blaga), kar je podvojilo dotedanji pozitivni saldo. Presežki v blagovni menjavi postajajo stalni in ključno prispevajo k rasti BDP. Gospodarska klima je tudi v oktobru ugodna, vrednost njenega  kazalnika je  najvišja po septembru 2008. Zaupanje v predelovalnih dejavnostih se je povečalo, tudi napovedi ostajajo dobre. Močno je poraslo zaupanje v storitvenih dejavnostih, popravila so se pričakovanja v gradbeništvu. Zaupanje se je popravilo tudi v trgovini na drobno, le ocena pričakovane prodaje se je zmanjšala. Gospodarska klima v EU28 se je oktobra v primerjavi z oktobrom lani nekoliko popravila.

Industrijska produkcija se je septembra v medletni primerjavi izboljšala, tudi tekoče se je zviševala. V septembru je porasla tudi na območju evra in v EU28; tokrat najbolj na Hrvaškem in na Češkem, najbolj pa je upadla na Danskem in na Portugalskem. Vrednost gradbenih del je bila septembra nižja kot v avgustu, a precej višja kot pred letom; pri tem pa  je trendno hitro rasla Skupno število turističnih prenočitev se je v poznem poletju znižalo, spet na račun upada domačih turistov. Med transportnimi panogami sta bila uspešna zračni in cestni potniški prevoz, v Kopru pa je bil letos septembra pretovor blaga nekoliko manjši kot septembra lani.  Poslabšanje na trgu dela, ki se kaže v večjem številu iskalcev dela,  je predvsem sezonsko, saj se je število aktivnih prebivalcev, delovno aktivnih prebivalcev in zaposlenih v družbah povečalo. V oktobru je število iskalcev dela naraslo predvsem zaradi veliko iskalcev prve zaposlitve, ki jih je bilo tokrat več kot tistih, ki jim je iztekla zaposlitev za določen čas.  Stopnja brezposelnosti v evro območju in v EU28 se je v primerjavi z lansko nekoliko zmanjšala; še naprej sta najuspešnejši Avstrija in Nemčija s približno pet odstotno stopnjo, največ težav pa imata Španija in Grčija, kjer je brezposelnih četrtina aktivnega prebivalstva. 

Cene se dolgoročno še naprej znižujejo, tokrat cene storitev bolj kot cene blaga. Spremembe po skupinah odražajo sezono; navzgor jih je potiskala zamenjava kolekcij oblek in obutve, navzdol pa hrana in počitnice v paketih. EU je vse bliže splošni deflaciji, ki je v nekaj državah že presegla 1 odstotek. Cene industrijskih proizvajalcev so oktobra stagnirale; pri tem so cene proizvodov namenjenih izvozu rahlo rasle. Cenovna pričakovanja ne kažejo opaznih sprememb; pričakovane proizvajalčeve cene stagnirajo okoli dolgoletnega povprečja,  pričakovane cene v trgovini na drobno so opešale. Svetovne cene surovin so se v zadnjem mesecu (do sredine novembra) povečale, izredno hitro pa se ceni surova nafta. Zato se tudi v regiji, ki ji pripada Slovenija, odvija boj za prodajo goriva prevoznikom blaga prek Slovenije.

Trendna rast plač ostaja nespremenjena, razlike v sektorski dinamiki so se zmanjšale; izjema je rudarstvo. V širši državi so septembra plače porasle v izobraževanju in administraciji, padle pa v zdravstvu in socialnem varstvu ter v kulturnih in razvedrilnih dejavnostih. Bolj dolgoročno povečanje je  bilo le v upravi in obrambi, v ostalih dejavnostih pa v letošnjem letu sploh ni prišlo do povečanj.

Razlike v medletni dinamiki plač praviloma ne kažejo tudi razlik v enotnih stroških dela, ki so nastale po začetku krize.  Te so tudi posledica poslovne uspešnosti oziroma dinamike povpraševanja in tržne strukture. V sektorju tržnih storitev, v katerih zadostnost povpraševanja močno zaostaja za normalnimi vrednostmi, so stroški dela na ravni pred začetkom krize, v predelovalni dejavnosti, od koder prihaja večina izvoza, pa je bila poslovna uspešnost večja, zato so enotni stroški spremljali dinamiko enotnih stroškov v evro območju.

Javnofinančni prihodki so oktobra ostali nespremenjeni, kumulativno pa so v letošnjih desetih mesecih  presegli lanskoletne. Manjše oktobrsko zmanjšanje neposrednih davkov je le sezonsko, trendno se skupaj s prispevki za socialno varnost krepko povečujejo. Domači davki na blago in storitve so oktobra porasli, a se je njihova bolj dolgoročna dinamika zmanjšala, kar pa gre pripisati časovnim premikom v plačilih. Trošarine so se oktobra močno zmanjšale, vendar je bilo zmanjšanje posledica velikega premika vplačil trošarin iz avgusta v september.

V devetih mesecih po umiku slabih terjatev iz bank bilanc so se krediti privatnim nefinančnim enotam zmanjšali za več kot 9 odstotkov, zmanjšujejo se mnogo hitreje kot v evro območju in kot so se pred začetkom sanacije bank. Depoziti podjetij in gospodinjstev so se zmanjšali, a njihova dolgoročna dinamika kljub zmanjševanju kreditov ostaja pozitivna, kar kaže na zmanjševanje pomena kreditnega napajanja. Obrestne mere na medbančnem trgu se še znižujejo, znižujejo se tudi posojilne obrestne mere; kaže, da banke spoznavajo, da bodo z izogibanjem tveganjem počasi ostale brez strank. Depozitne obrestne mere so ostale malone nespremenjene.

Presežek blagovne menjave je največ prispeval k septembrskemu rekordnemu presežku tekoče plačilne bilance; letošnji kumulativni presežek se približuje lanskemu 6 odstotnemu deležu BDP. Ustvarili sta ga presežka v blagovni menjavi in menjavi storitev, rezultat pa sta kvarila primanjkljaja v na računu faktorskih dohodkov in na računu tekočih transferov. Finančni račun kaže velik odliv kapitala in spremembe strukture tokov. Priliv prek računa neposrednih naložb in naložb v vrednostne papirje (izdaja državnih obveznic) spremlja odliv prek računa ostalih naložb. Bruto in neto zunanji dolg Slovenije se le počasi spreminjata; delež javnega dolga pa se vztrajno povečuje.