Avtorji

  • Velimir Bole
  • Jože Mencinger
  • Franjo Štiblar
  • Robert Volčjak

Zalet gospodarstva se umirja

Gospodarska gibanja 471

Povzetek

Čeprav so julija porasle vse tri osnovne sestavine domačega trošenja, se zalet gospodarstva zaustavlja. Rast blagovne menjave se je umirila, z nečlanicami EU je bil ustvarjen celo primanjkljaj. Umirjanje kaže na možnost obnove recesije v EU, predvsem v evro območju. Padec izvoza v avgustu je bil precej večji od sezonskega, izvoz v države izven EU je, sicer pozneje kot v drugih članicah EU, začel pešati že julija; k temu so verjetno največ prispevala dogajanja v Ukrajini, zato je poslabšanje mogoče pričakovati tudi v naslednjih mesecih.

Gospodarstvo zadnjih pet četrtletij medletno narašča, naraščanje pa je neenakomerno. Kratkoročno je močno naraščala dodana vrednost v trgovini in gostinstvu, gradbeništvu, industriji ter v informacijskih in telekomunikacijskih dejavnostih; v poslovanju z nepremičninami ni znakov okrevanja. V primerjavi s stanjem pred krizo, lahko dejavnosti razvrstimo v tri skupine; v prvi so dejavnosti, ki zaostajajo malo, med njimi je industrija; v drugi, ki zaostajajo več, so trgovina, promet in gostinstvo, finančno posredništvo in zavarovalništvo, v tretji je gradbeništvo, ki za ravnjo pred krizo, kljub zdajšnji rasti, zaostaja za četrtino. V vseh dejavnostih so zaostanki za pred-krizno ravnjo večji kot v evro območju.

Gospodarska klima se je  septembra otoplila, zaupanje v predelovalnih dejavnostih se ni spremenilo, klima v  storitvenih dejavnostih se je ohladila, zaupanje v gradbeništvu se je ustalilo, v trgovini na drobno pa se je okrepilo. V EU28 se je gospodarska klima septembra v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2013 pokvarila, naročila so se povečala le v gradbeništvu, precej pa so se poslabšala pričakovanja v trgovini na drobno in v predelovalnih dejavnostih.

Industrijska produkcija se je medletno popravila, a je prešla v krčenje, v EU pa se je tudi medletno zmanjšala; velika mesečna nihanja ostajajo značilnost industrijske produkcije po članicah, avgusta je močno upadla v Nemčiji. Hitra dinamika preostankov slovenskega gradbeništva se tudi zaustavlja. Skupno število turističnih prenočitev se je v visokem poletju znižalo; še naprej je močnejše    povpraševanje tujih kot domačih turistov. Zračni in cestni mestni prevoz rasteta, promet v luki Koper je avgusta zastal.

Stanje na trgu dela se je še nekoliko popravilo; v avgustu je bilo za odstotek več delovno aktivnih in zaposlenih pri pravnih osebah kot pred letom. V septembru je bilo iskalcev dela manj, povečalo se je število novo prijavljenih, a tudi tistih, ki so zapustili zavode za zaposlovanje; več med njimi jih je dobilo novo zaposlitev ali se samozaposlilo. Stopnja brezposelnosti v EU je avgusta ostala nespremenjena, a je bila nižja kot pred letom; položaj v evro skupini je slabši kot v celotni EU, najbolje gre Avstriji in Nemčiji, najslabše Španiji in Grčiji.

Cene se medletno znižujejo, struktura dinamike se je spremenila; blago se je podražilo, storitve so se še bolj pocenile; spremembe so bile predvsem sezonske. V evro območju se medletna inflacija še naprej počasi zmanjšuje, a je bila septembra višja kot v Sloveniji. Cene industrijskih proizvajalcev so se septembra povečale, dolgoročno pa se  zmanjšujejo. Stanovanjske nepremičnine se še naprej cenijo. Cenovna pričakovanja ne kažejo večjih sprememb, cene surovin pa opozarjajo, da se svetovno gospodarstvo ohlaja. Evrske cene surovin so se v zadnjem mesecu znižale, najbolj cene kovin, najmanj cene kmetijskih surovin. Tudi nafta se ceni. Medletna dinamika je bila po strukturi skoraj obratna strukturi mesečne dinamike.

Avgusta so se povprečne plače zmanjšale; znižala se je tudi bolj dolgoročna dinamika. Med gospodarskimi dejavnostmi so se plače povečale le v oskrbi z električno energijo, plinom in paro ter v rudarstvu. Od dejavnosti države so se povprečne plače avgusta povečale v šolstvu in zdravstvu, v ožji državi pa so se zmanjšale.

Dolgoročno zaostajanje stroškov dela v Sloveniji za povprečjem evro območja je vse večje;  občasna povečanja plač ne dosegajo niti povečanja v državah, ki so prejele »pomoč« EU. Zaostanek enotnih stroškov dela v Sloveniji glede na evro območje se povečuje; od začetka krize je konkurenčnost Slovenije presegla konkurenčnost evro območja za 8 odstotkov in za 4 odstotke zaostala za povečano konkurenčnostjo držav, ki so prejele »pomoč«.  Zaostajanje enotnih stroškov dela širše države je še večje od zaostajanja  enotnih stroškov dela gospodarstva. 

Javnofinančni prihodki so se septembra povečali za desetino, tudi bolj dolgoročna dinamika se je  okrepila; porasli so tako neposredni davki in ostali prihodki kot domači davki na blago in storitve. Domači davki na blago in storitve so se septembra povečali za četrtino; povečale so se vse tri ključne davčne oblike domačih davkov na blago in storitve, v celotnem tretjem četrtletju  pa so se trošarine  zmanjšale predvsem zaradi krčenja cen naftnih derivatov.  

Dolgoročno primerljiva  raven  javnofinančnih prihodkov kaže izboljšanje tudi v primerjavi z razdobjem pred krizo. Potem ko so že na začetku leta presegli izpad po uvedbi ZUJF-a, je v tretjem četrtletju prišlo do dodatnega dviga trendne ravni prihodkov. Celotni davki so septembra še zaostajali za ravnjo pred krizo;  domači davki na blago in storitve in prispevki so raven pred krizo že presegali, medtem ko so se neposredni davki komaj kaj dvignili nad dno in so  septembra še prinašali za dobro četrtino manj kot pred začetkom krize.

Skupni krediti so se avgusta ponovno zmanjšali; padanje kreditov prebivalstvu se je zaustavilo, padanje kreditov podjetjem pa se je nadaljevalo. Od prenosa slabih terjatev iz bilanc bank se je padanje kreditov podjetjem celo pospešilo. Krediti prebivalstvu po dokapitalizaciji bank padajo malo počasneje kot lani. Banke še naprej zaostrujejo dejanske pogoje kreditiranja. Tudi krediti podjetjem in prebivalstvu v evro območju padajo; dinamika padanja je pri prebivalstvu podobna kot v Sloveniji, krediti podjetjem padajo precej počasneje. 

Skupni depoziti podjetij in prebivalstva so se avgusta ponovno povečali; depoziti že od decembra lani  naraščajo hitreje kot v evro območju. Ker krediti padajo, ker plačilna bilanca ne kaže velikih neto finančnih pritokov iz tujine preko sektorja prebivalstva in podjetij in ker se dinamika materialnega trošenje države ni spremenila, je hitro povečevanje depozitov lahko posledica manjšega zadrževanja velikih viškov v menjavi s tujino na računih v tujini. Ob solidni dinamiki izvoznega povpraševanja bodo dobra podjetja (najprej izvozna nato pa tudi ostala)  vse manj pogrešala slabo kreditno podporo bank.  Pri obrestnih merah na grosističnem trgu se ne dogaja nič novega. Posojilne obrestne mere so julija  začele nekaj bolj padati; znižujejo se v evro območju in v Sloveniji. Pri depozitih so se obrestne mere prav tako znižale, vendar za manj kot pri kreditih.

Ob manjšem presežku tekoče bilance kot lani se skupni prilivi iz tekočih poslov s tujino še povečujejo,  nadaljuje se tudi zmanjševanje dolgov Slovenije do tujine. Osemmesečni 1.2 milijardni presežek na tekočem računu so ustvarili presežka v blagovni menjavi in storitvah ter primanjkljaja na računu dohodkov in na računu tekočih transferov. Breme obresti raste kljub velikemu zmanjšanju donosov na državne obveznice. Saldo na kapitalskem računu oblikujejo velik priliv kapitala prek računa neposrednih naložb in računa zadolževanja z obveznicami ter odliv kapitala prek računa ostalih naložb. V bruto zunanjem dolgu Slovenije se povečuje delež države, neto zunanji dolg se je zmanjšal na raven s konca 2008.

 

 

  • ŠE NISTE NAROČNIK?

    Naročite se na revijo in prejmite brezplačen dostop do člankov.

    Naročite revijo

Prijava za obstoječe člane

Vpiši uporabniško ime in geslo:

Pozabili geslo? Naročite se