Skupno domače trošenje je junija opazno poraslo, bolj dolgoročna dinamika pa se je le malo popravila; poraslo je trošenje prebivalstva in države, zastale pa so investicije. Po majskem nihaju izvoznega povpraševanja navzdol se je izvoz povečal tako junija kot julija. Gospodarska rast je v drugem četrtletju še pospešila, njena struktura pa je postala še bolj »EC vzorčna«; poganjata jo izvoz in investicije trošenje prebivalstva jo »spremlja«, trošenje države zavira. V zadnjih treh četrtletjih sta dinamika in struktura rasti presegli povprečje evro območja, Slovenija se je izkopale iz »luknje«, ki jo je povzročil ZUJFT. Pričakovana dinamika povpraševanja ne kaže sprememb, rast trošenja naj bi se gibala okoli dolgoletnega povprečja.

Izvoz in uvoz sta poleti pospešila rast, presežek blagovne menjave se je povečal. Izvoz ostaja nosilec gospodarske rasti Slovenije, ki je po blagovni menjavi med uspešnimi članicami EU.

Gospodarska klima se je ob koncu poletja ohladila; v storitvenih dejavnostih se je ustalila, zaupanje v gradbeništvu se je skrhalo, zaupanje v trgovini na drobno se je zmanjšalo. V EU28 se je gospodarska klima avgusta v primerjavi z enakim obdobjem lani popravila.

Industrijska produkcija se je v medletni primerjavi močno popravila; po podatkih SURS-a je bila julija kar za 7,8 odstotkov višja kot julija lani, tudi kratkoročno je hitro rasla. V EU28 in v evro območju se je industrijska produkcija junija zmanjševala; hitri medletni porasti in padci po članicah se nadaljujejo, kar zmanjšuje uporabnost podatkov.

Vrednost gradbenih je bila junija nižja kot v maju, v primerjavi z junijem 2013 pa se je povečala za malone tretjino. Skupno število turističnih prenočitev se je povečalo; domače turistično povpraševanje se je skrčilo, tuje pa povečalo. V zračnem prevozu je bilo prepeljanih več potnikov kot lani, večje je tudi število opravljenih potniških kilometrov v zračnem prevozu in v cestnem mestnem prevozu. Večji kot lani je bil blagovni promet v Kopru.

Na trgu dela se je stanje spet nekoliko popravilo, kar kažejo medletna povečanja števila aktivnih, delovno aktivnih, zaposlenih v družbah in samozaposlenih, zmanjšalo pa se je število zaposlenih pri fizičnih osebah. Nadaljevalo se je tudi število prijavljenih na zavodih za zaposlovanje, novih je še naprej največ zaradi prenehanja delovnega razmerja za določen čas, velik del tistih, ki zapuščajo zavod pa se ponovno zaposli ali samozaposli. Stopnja brezposelnosti v EU28 in evro območju se počasi zmanjšuje, stanje po članicah pa se ne spreminja.

Avgusta so življenjski stroški ostali nespremenjeni, medletna stopnja je postala negativna. Cene blaga so se že tretjič zapored znižale, bolj dolgoročna dinamika je že krepko negativna. Cene storitev še rasejo, a tudi pri njih bolj dolgoročna dinamika kopni. Tudi v evro območju je harmoniziran indeks cen avgusta stagniral, tudi tam cene blaga medletno padajo in tudi tam pospešeno pešanje cen povzroča predvsem hitro padanje cen energije. Endogeno krčenje cen v Sloveniji je bolj intenzivno kot v evro območju. Dinamika pričakovanih cen ne kaže opaznih sprememb. Nevarnost deflacije potrjujejo tudi pričakovane cene industrijskih proizvajalcev, saj se že dlje držijo dolgoročnega povprečja, pri tem pa dejanske proizvajalčeve cene medletno padajo že skoraj leto dni! Svetovne cene surovin so se v mesecu dni povečale, najbolj so se podražile surovine hrane, neprehrambene kmetijske surovine in nafta pa so se najbolj pocenile.

Povprečne plače in stroški dela še naprej stojijo. Navkljub temu se zmeraj znova pojavljajo trditve, da previsoki stroški dela zmanjšujejo konkurenčnost slovenskega gospodarstva in da se nekonkurenčnost povečuje. V zadnjih nekaj številkah GG smo že večkrat pokazali, da se po letu 2008 celotni prejemki zaposlenih na enoto dodane vrednosti zmanjšujejo, da Slovenija generira v evro območju tudi četrti največji višek v menjavi s tujino na enoto stroškov dela, ki močno presega povprečje evro območja.

Javnofinančni prihodki so avgusta porasli, a je bil porast manjši od sezonskega. Zmanjšali so se samo domači davki na blago in storitve, neposredni davki in ostali prihodki so porasli. Tekočo in bolj dolgoročno dinamiko javnofinančnih prihodkov so krojile trošarine in poračun dohodnine. Levji delež k zmanjšanju ne le domačih davkov na blago in storitve temveč tudi skupnih javnofinančnih prihodkov so prispevale trošarine. Čeprav bi tako izrazito zmanjšanje donosa trošarin lahko bilo posledica časovnega premika vplačil, pa lahko kaže tudi na možno zmanjševanje trošarin zaradi trajnejšega hitrega zmanjševanja prodaje derivatov. Tudi davek na dodano vrednost je avgusta opazno padel, vendar je bil padec najbrž sezonske narave. Med pomembnejšimi oblikami neposrednih davkov in ostalih prihodkov, se je avgusta povečal predvsem donos dohodnine, vse ostale večje neposredne davčne oblike so avgusta prinesle enako ali manj kot julija.

Skupni krediti so julija ponovno padli, tudi bolj dolgoročna dinamika je ostala na nizki ravni. Padec je posledica zmanjšanja kreditov podjetjem, krediti gospodinjstvom so ostali praktično nespremenjeni. Navkljub padanju kreditov se skupni depoziti še povečujejo po stopnjah, ki so bile normalne do drugega četrtletja 2011, ko je zaradi serije blokad zakonov gospodarstvo padlo v slabo ravnotežje in ko je postalo eksterno financiranje države zelo negotovo.

Kreditno napajanje podjetij in prebivalstva po sanaciji bank pada celo hitreje kot pred njo. Ker privatne enote neto odplačujejo zunanja posojila, postaja vse bolj jasno, da gospodarstvo pri sedanji strukturi povpraševanja praktično ne potrebuje podpore bank, saj generira neto mesečni višek v tekočih transakcijah več kot 80 milijonov, kar bi sicer moralo biti normalno naraščanje kreditnega napajanja gospodarstva ob zdajšnji letni rasti. Veliki viški v tekočih transakcijah navkljub mizerni bančni podpori omogočajo ne le sedanjo rast gospodarstva temveč tudi naraščanje depozitov. Pri zdajšnji poslovni usmeritvi bank (in regulatorja) tudi od najnovejših napovedanih »Draghinomic« potez ECB, v Sloveniji ni pričakovati sprememb v kreditni podpori; banke v Sloveniji so že tako likvidne, da sistematično na veliko odplačujejo celo najcenejši centralno bančni vir - samo v letošnjem letu se je ta zmanjšal za 2 milijardi oziroma več kot prepolovil.

ECB je v strahu pred deflacijo znižala obrestne mere; depozitno celo v negativne vrednosti, a to ni kazalo na nič novega. Tako bo ostalo tudi v naprej, če bo ECB krčila svojo bilanco, čeprav bo gospodarstvo stagniralo, inflacija pa padala. Na učinke znižanja obrestnih mer ECB na druge obrestne mere bo treba počakati še nekaj mesecev; razen majhnega zmanjšanja obrestnih mer na potrošniške kredite, je bilo junija pri obrestnih merah zatišje.

Saldo na tekočem računu je presegel milijardo €. Levji delež je prispeval blagovni saldo, ki je višji kot lani, pozitiven storitveni saldo je zaostajal za lanskim, neto odliv prek računa dohodkov je višji, približno enak kot lani pa je neto odliv prek računa transferjev. Kapitalski račun kaže na zmanjševanje zadolženosti, struktura tokov pa razkriva nadaljevanje razdolževanja privatnega sektorja, ki ga delno zamenjuje zadolževanje države. Bruto zunanji dolg presega 44 milijard evrov, neto zunanji dolg 12 milijard evrov, delež javnega in javno garantiranega pa presega 56 odstotkov. Z lanskimi in letošnjimi presežki in odlivi kapitala plačujemo početje iz razdobja 2005-2008.