Na vstopu v poletje v slovenskem gospodarstvu prevladujejo pozitivna gibanja in pričakovanja. Pričakovano trošenje se krepi; marca sta močno poskočila trošenje prebivalstva in investicije, tekoče trošenje države pa se je skrčilo. Vzdržnost pospešitve trošenja prebivalstva je vprašljiva. Tako kot že vse od drugega četrtletja lani, dinamika izvoza v Sloveniji ostaja živahnejša od dinamike v celotni EU. Višek v tekočih transakcijah se povečuje ob okrepljenih investicijah in ne namesto njih. Pričakovano trošenje se še krepi, izboljšanje izvoznih pričakovanj je večje kot v EU, pričakovano trošenje storitev je začelo končno zmanjševati zaostanek za dolgoletnim povprečjem.

Osnovna gibanja v trgovinski menjavi se ne spreminjajo, izvoz prehiteva uvoz, blagovna bilanca zato ostaja pozitivna; Slovenija sodi med uspešnejše evropske izvoznike in povprečne evropske uvoznike; relativni položaj se izboljšuje. Gospodarska klima se je maja popravila v vseh sektorjih; optimizem prevladuje v predelovalni dejavnosti, zaupanje se je okrepilo v storitvenih dejavnostih, posebno v preostalem gradbeništvu pa tudi v trgovini na drobno. Tudi v EU se je gospodarska klima izboljšala, pričakovanja in poslovni optimizem pa ne. 

Industrijska produkcija se je medletno povečala, impulzni trend kaže na nadaljevanje krepitve. V aprilu je glede na marec zrasla tudi industrijska produkcija v EU28 in na območju evra; mesečna nihanja med državami ostajajo velika, vrstni red po uspešnosti oziroma neuspešnosti se iz meseca v mesec spreminja. Tuje turistično povpraševanje je močno oslabelo, domače pa se je okrepilo. Vrednost gradbenih del se povečuje, kar kaže na izboljšanje razmer; nekaj pa je k temu prispevalo tudi odpravljanje škode po požledu. Prometnim panogam, za katere imamo podatke, gre še naprej dobro, pretovor v Kopru je sicer močno zanihal navzdol, a gre morda za naključen nihaj.  Nekaj spodbudnih znamenj se kaže na trgu dela; sem sodi rahlo povečanje števila delovno aktivnih in zaposlenih pri pravnih osebah. Nadaljuje se tudi zmanjševanje brezposelnosti; priliv na zavode za zaposlovanje prihaja predvsem iz vrst tistih, ki jim je prenehalo delo za določen čas, večina tistih, ki zapuščajo zavode, pa najde novo delo ali samozaposlitev. 

Rast cen je še naprej tik nad ničlo, cenovna pričakovanja pa se krepijo. Dinamika v Sloveniji je podobna dinamiki v evro območju. Cene industrijskih proizvajalcev še padajo oziroma stagnirajo, še naprej se relativno hitro krčijo cene stanovanjskih nepremičnin, kar gre pripisati zaustavljanju kreditiranja nakupov stanovanj. Surovine so se v zadnjem mesecu pocenile, v letu dni so se podražile le kovine in nafta. 

Zaustavljanje plač se nadaljuje, v aprilu so sicer zrasle, a dinamika se ni spremenila. Rast po sektorjih se iz meseca v mesec spreminja; aprila je rast plač v javnem sektorju prehitela rast plač v gospodarstvu, v letu  dni pa so prve zaostale za drugimi.  Enotni stroški dela v gospodarstvu in državi so tudi v prvem četrtletju stagnirali ali pa so se zmanjševali ter zaostajali za rastjo stroškov v evro območju.

Javnofinančni prihodki so se maja povečali, bolj dolgoročna dinamika se je ponovno povečala; tekoča preseganja glede na lansko leto so v aprilu in maju še večja kot v prvem četrtletju; v petih mesecih so za malone pol milijarde višji kot lani, kar je posledica enkratnega povečanja prihodkov upravnih organov in že večkrat omenjenega fiktivnega zmanjšanje donosa davka na dobiček v 2013 zaradi »pozitivnih časovnih razmejitev« narejenih v javnofinančni blagajni v 2012. Zato še posebej močno pospešuje donos neposrednih davkov in prihodkov upravnih organov; oboje je enkratno, vendar se neposredni davki krepijo tudi bolj dolgoročno. K »čistemu« preseganju so največ prispevali davek na dobiček, dohodnina  in prihodki upravnih organov; najbolj sistematično se povečuje dohodnina. Domači davki na blago in storitve so se maja zmanjšali predvsem zaradi aprilskega premika timinga, kar potrjujeta kumulativen donos in medletna rast.

Skupni krediti podjetjem in prebivalstvu so se aprila ponovno zmanjšali. Čeprav se tekoče padanje kreditov počasi umirja, pri bolj dolgoročni dinamiki še ni izboljšanja: tudi krediti prebivalstvu niso izjema. Aprila so se zmanjšali tudi skupni depoziti (podjetij in prebivalstva); pri tem pa se je medletno padanje depozitov prebivalstva, ki so dvakrat (ob krizi na Cipru in uvedbi »paketa bančne sanacije«) močneje zanihali navzdol, zaustavilo približno tam, kot so bili aprila lani. Depoziti podjetij so tudi padli, vendar imajo še solidno medletno rast, čeprav tekoče precej nihajo.

Slovenija ima tudi letos velik presežek tekoče bilance. K temu prispevata presežka v blagovni in storitveni menjavi, ki sta podobna lanskoletnim, medtem ko je primanjkljaj v bilanci dohodkov večji, neto odliv tekočih transferov pa približno enak lanskemu.  Posledica presežka tekoče bilance je neto priliv na kapitalskem in finančnem računu, kar je rezultat pozitivnih neto neposrednih naložb, priliva kapitala prek naložb v vrednostne papirje in odliva prek ostalih naložb, kar kaže na način razdolževanja. Bruto in neto zunanji dolg Slovenije se počasi zmanjšujeta.