Skupno domače trošenje se je februarja sezonsko zmanjšalo, bolj dolgoročna dinamika pa se je močno okrepila. Poraslo je trošenje države ter investicije v osnovna sredstva. Trošenje prebivalstva se je februarja sicer zmanjšalo, a je bilo zmanjšanje predvsem sezonske narave, saj se je bolj dolgoročna rast opazno popravila. Tuje povpraševanje še naprej raste. Pričakovano trošenje se je maja izboljšalo malo bolj kot v predhodnih mesecih, še zlasti pričakovano trošenje za blago in izvozno trošenje. Po daljšem času je maja opazno pospešilo tudi pričakovano trošenje storitev, ki pa še naprej zaostaja za dolgoletnim povprečjem.

Slovenija v začetku 2014 dosega nadpovprečne zunanjetrgovinske rezultate. V marcu in prvem četrtletju skupaj je bil zaradi rasti izvoza in umirjanja uvoza dosežen pozitivni saldo blagovne menjave.

Gospodarska klima se je v aprilu še nekoliko otoplila. Zaupanje v predelovalnih dejavnostih v aprilu je bila enako kot mesec prej, a precej močnejše kot pred letom in nekoliko nad dolgoletnim povprečjem. Tudi klima v storitvenih dejavnostih se je otoplila, a ostaja pod lanskoletno in dolgoletnim povprečjem. Zaupanje v gradbeništvu se je nekoliko skrhalo, a je nad lanskoletnim in dolgoletnim povprečjem; glavni omejitveni faktor je velika konkurenca. Zaupanje v trgovini na drobno ostaja na enaki ravni, glede na april 2013 pa se je izboljšalo; še naprej je največja omejitev nizko povpraševanje. Tudi gospodarska klima v celotni EU se je aprila v primerjavi z aprilom lani večinoma izboljšala.

Industrijska produkcija se je v medletni primerjavi zelo popravila; dejavnost rudarstva se je marca v primerjavi z marcem lani močno zmanjšala, produkcija predelovalnih dejavnosti pa povečala. Industrijska produkcija v EU28 je nekoliko upadla, v evro območju še nekoliko bolj, v letu dni pa je v evro območju upadla, izven evro območja pa se je povečala.

Vrednost gradbenih del se letos hitro povečuje, čeprav število opravljenih gradbenih ur stagnira. V turizmu je slabše. Skupno število turističnih prenočitev se je zmanjšalo, k temu so tokrat prispevali tudi tuji turisti. Dobro gre transportnim dejavnostim, posebej letalskemu in letališkemu prometu ter pretovorom v koprskem pristanišču.

Na trgu dela se je stanje spet popravilo. Število brezposelnih se je aprila zmanjšalo, odliv iz brezposelnosti je presegel priliv; pri prilivu je največ takšnih, ki so izgubili delo za določen čas, pri odlivu pa takšnih, ki so dobili novo zaposlitev. Rast stopnje brezposelnosti v EU se je zaustavila; kar štiri petine brezposelnih je v članicah z evrom, daleč najvišja pa je brezposelnost v članicah, ki jim je »pomagala« trojka.

Inflacija se še naprej umirja; tempo umirjanja diktirajo cene energentov. Aprila so življenjski stroški sicer porasli, a bolj dolgoročna dinamika se je ponovno zmanjšala, tekoča rast pa je postala še bolj negativna. Proizvajalčeve cene so aprila padle, bolj dolgoročna dinamika se znižuje še precej hitreje kot pri življenjskih stroških. Cenovna pričakovanja se rahlo krepijo, a ne kažejo na večje spremembe; pri industrijskih proizvajalcih so cenovna pričakovanja na       nizkem dolgoletnem povprečju. Cene surovin so se v zadnjem mesecu povečale, a ostajajo nizke.

Plače v  javnem sektorju povečujejo zaostanek za  gospodarstvom in  evro območjem. Povprečne plače so marca porasle, bolj dolgoročna dinamika se je opazno umirila. V javnem sektorju so povprečne plače marca porasle malenkost več kot v celotnem gospodarstvu; bolj dolgoročno pa najhitreje naraščajo povprečne plače v predelovalni dejavnosti, najbolj pa zaostajajo plače v šolstvu. Medtem ko enotni stroški plač v predelovalni dejavnosti rastejo tako kot v evro območju, pa enotni stroški dela v storitvenih sektorjih vse bolj zaostajajo. V javnem sektorju se le enotni stroški dela v zdravstvu po začetku krize niso sistematično zmanjševali.

Javnofinančni prihodki so aprila porasli kar za petino. Večina povečanja je bila posledica močne aprilske sezone, a tudi bolj dolgoročna dinamika se je opazno okrepila. Zlasti močno so se okrepili neposredni davki in ostali prihodki. Glavnina povečanja je posledica lanskoletnega nizke osnove. Tudi domači davki na blago in storitve so se aprila povečali, vendar je bila trenda dinamika vseeno negativna. Glavnina padca je posledica precej nižjega donosa od trošarin; te so bile v letošnjem aprilu za tretjino nižje kot lani. Aprilsko povečanje davka na dodano vrednost ni moglo nadomestiti padca trošarin.

Zaradi velikih sezonskih nihanj, premikov v timingu vplačil in potez ekonomske politike je  dejanske trendne dosežke pri  javnofinančnem donosu po  začetku krize  nemogoče razkriti iz osnovnih podatkov. Največje poslabšanje javnofinančnih prihodkov po začetku krize je bilo doseženo v prvem četrtletju 2010, ko so bili skupni javnofinančni prihodki za približno 15% nižji kakor pred izbruhom krize. Padec je bil torej precej večji od krčenja gospodarske aktivnosti. Javnofinančni prihodki so  se  nato  precej  popravili, začetek ponovnega drastičnega krčenja prihodkov pa je sovpadal z uveljavitvijo ZUJF-a; takrat so javnofinančni prihodki padli celo bolj kot v jeku krize. Faze izboljševanja oziroma poslabševanja donosov so enake pri obeh skupinah davčnih oblik, le da se je davčni donos od neposrednih davkov in ostalih prihodkov trendno zniževal, davčni donos od domačih davkov na blago in storitve pa povečeval.

Skupni krediti podjetjem in prebivalstvu so se marca ponovno zmanjšali. Po prenosu na slabo banko, ko so se krediti bank močno zmanjšali, se v njihovi dinamiki praktično nič ne spreminja. Spremembe v gospodarski aktivnosti imajo vse manj skupnega z bančnim napajanjem gospodarstva. V času pospeševanja gospodarske aktivnosti in po prenosu na slabo banko, so se medletne stopnje rasti kreditov stabilizirale na negativnih vrednostih. Skupni depoziti podjetij in prebivalstva so se marca povečali. Obrestne mere ECB se niso spremenile, medbančne so se marca in aprila malenkost povečale, pri posojilnih obrestnih merah ni bilo sprememb. Po dokapitalizaciji bank so depozitne obrestne mere padle že pod raven obrestnih mer v EU, kar ne preseneča, saj so ključne banke po decembru 2013 polne likvidnosti in zastonj virov (kapitala).

V marcu je bil znova dosežen velik presežek tekoče plačilne bilance. Ta je četrtletni presežek približal zelo visokemu lanskemu. Februarska dodatna zadolžitev države v tujini povečuje dolg, a odpravlja likvidnostne težave za letos. Presežek v celotnem prvem četrtletju je tako seštevek blagovnega in storitvenega presežka, primanjkljaja faktorskih dohodkov in neto odliva tekočih transferov. Finančni račun odraža razdolževanje privatnega sektorja in zadolževanje javnega. Bruto in neto zunanji dolg Slovenije sta v februarju po novi zunanji zadolžitvi narasla. Ker se je, da bi se zaščitila pred zunanjimi finančnimi pretresi, dodatno zadolžila država, je njen delež v celotnem zunanjem dolgu Slovenije narasel na več kot polovico.