Skupno domače trošenje se je januarja sicer zmanjšalo, vendar le sezonsko; vse komponente domačega trošenja so bile manjše kot decembra, a trendno sta naraščala tako trošenje prebivalstva kot investicije, le zelo variabilno trošenje države se je precej zmanjšalo. Dinamika pri vseh vrstah investicij je nestabilna, podobna je tudi njihova dinamika v evro območju. Tuje povpraševanje ostaja krepko, še zlasti v območje izven EU. Pričakovano končno trošenje se še naprej izboljšuje, najbolj pri gradbeništvu in trgovini. Pričakovanja v predelovalni dejavnosti so ugodnejša kot v evro območju; malenkost zaostajajo za dolgoletnim povprečjem, zaostajanje pričakovanj je še zlasti majhno pri izvoznem povpraševanju. Daleč najbolj šibko ostaja pričakovano trošenje storitev.

Ob solidni rasti v začetku leta so se neravnotežja v blagovni menjavi Slovenije zmanjševala: primanjkljaji v okviru EU so bili manjši, manjši pa so bili tudi presežki z ostalim svetom. Slovenija se je uvrščala med uspešnejše članice EU28.

Gospodarska klima se je v marcu otoplila. Zaupanje v predelovalnih dejavnostih se je okrepilo, klima v storitvenih dejavnostih se je izboljšala, tudi zaupanje v gradbeništvu se je popravilo in doseglo najvišjo raven po oktobru 2008. Na to sta vplivala predvsem večje pričakovano zaposlovanje in večja skupna naročila. Zaupanje se je, a bolj malo, okrepilo tudi v trgovini, ki pa jo še naprej tare premajhna prodaja. Gospodarska klima in optimizem sta se marca v primerjavi z enakim obdobjem lani večinoma izboljšala tudi v EU28; naročila v gradbeništvu so zrasla, pričakovanja v predelovalnih dejavnostih so se izboljšala, v trgovini pa oslabela.

Industrijska produkcija se je v medletni primerjavi februarja rahlo povečala, trendno pa precej okrepila. Pri tem se je dejavnost rudarstva skrčila, a ohranila pozitivno smer, produkcija v predelovalnih dejavnostih pa se je skromno povečala in rastla. Industrijska produkcija je medletno zrasla tudi v EU28 in evro območju; nihanja med članicami pa so se nadaljevala.

Vrednost gradbenih del v februarja je bila manjša kot v januarju, kar pa je sezonska značilnost, saj je bila istočasno kar za tretjino višja kot pred letom. Del porasta gre najbrž pripisati odpravljanju škode po žledu. Število turističnih prenočitev se je v primerjavi z lani nekoliko zmanjšalo; še naprej je bil relativno velik porast tujega turističnega povpraševanja in zmanjševanje domačega. Trendno pa se je tako tuje kot domače povpraševanje obrnilo navzdol. Gibanja v prometnih panogah so precej boljša kot pred letom, kar še posebej velja za zračni in letališki promet ter za pretovor v koprskem pristanišču.

Stanje na trgu dela se popravlja, čeprav medletne številke o aktivnih, delovno aktivnih in zaposlenih ostajajo manjše od lanskoletnih. Število registriranih iskalcev dela se ja marca precej zmanjšalo, a je še naprej večje kot pred letom; na zavode za zaposlovanje se je prijavilo manj iskalcev kot v februarju ali lani; največ jih prihaja zaradi izteka zaposlitev za določen čas. Odliv z evidenc zavodov je bil večji, največ jih je dobilo novo zaposlitev ali samozaposlitev. Stopnja brezposelnosti v evro območju ostaja nespremenjena, v celotni EU28 pa se je zmanjšala; skrajnosti so še naprej Avstrija in Nemčija na eni ter Španija in Grčija na drugi strani.

Življenjski stroški so marca porasli, bolj dolgoročna dinamika cen je ostala praktično nespremenjena, cene še naprej trendno padajo. Blago se je podražilo malone enako kot storitve, vendar dolgoročna dinamika cen storitev ostaja višja, pri blagu pa se cene medletno že tretji mesec zmanjšujejo. Harmoniziran indeks cen kaže, da evro območju vse bolj grozi deflacija, marca so se cene krčile v kar osmih državah. ECB pri relativno najslabših dosežkih realnega sektorja že nekaj časa tolerira padanje kreditov in apreciacijo tečaja, zdaj pa še padanje cen. Proizvajalčeve cene industrijskih produktov so se marca povečale, a bolj dolgoročno še naprej padajo; med trgi ni večjih razlik. Tudi pričakovane cene ne kažejo, da bi se cenovna dinamika okrepila. Svetovne cene surovin so sredi aprila porasle, najbolj cene kovin in surove nafte, a ostajajo nižje kot lani.

Povprečne plače so februarja sicer padle, a je bil padec manjši od sezonskega, bolj dolgoročna rast se je okrepila in ostaja pozitivna v več kot polovici dejavnosti. Najbolj so zrasle plače v rudarstvu in v oskrbi z električno energijo, manj v drugih poslovnih dejavnostih, predelovalni dejavnosti in kmetijstvu. V vseh ostalih dejavnostih so plače februarja medletno stagnirale ali padale; najbolj so se zmanjšale v zdravstvu in šolstvu. Pospeševanje rasti enotnih stroškov dela se je konec leta 2013 zaustavilo. Urni stroški dela so v Sloveniji približno na povprečju evro območja; za celotno gospodarstvo so povprečni urni stroški v Sloveniji 14.6 evra, v evro območju 28.4 evra. Razlike med državami EU in evro območja v povprečnih plačah na uro so sicer zelo velike.

Javnofinančni prihodki so marca padli, indikatorja bolj dolgoročne dinamike kažeta zelo različno dogajanje; medletna stopnja se je povečala, impulzni trend je padel. Rast impulznega trenda se je zmanjšala tako pri neposrednih davkih in ostali prihodkih kot pri domačih davkih na blago in storitve. Tudi neposredni davki in ostali prihodki so se marca precej zmanjšali in bili manjši kot lani. K bolj dolgoročnemu zmanjševanju davčne izdatnosti je glavnino prispeval padec prispevkov. Domači davki na blago in storitve so se marca povečali, medletna stopnja rasti je močno porasla, vendar je bolj dolgoročna dinamika ostala negativna. Veliko medletno povečanje domačih davkov na blago in storitve sta ustvarila davek na dodano vrednost od obračuna in trošarine.

Skupni krediti (podjetjem in prebivalstvu) še naprej hitro padajo, čeprav se je tekoča stopnja padanja po prenosu terjatev na DUTB začela zmanjševati, medletna stopnja rasti kreditov podjetjem se zaradi še naprej giblje na novi za približno 12 točk nižji ravni. Nič ne kaže na pospeševanje kreditov; padanje kreditov v evro območju pa se je pričelo zmanjševati. Tudi krediti prebivalstvu se še naprej počasi zmanjšujejo. Tekoča dinamika skupnih depozitov se giblje okoli ničle; rast depozitov podjetij se je začela umirjati, pri depozitih prebivalstva je obratno, zaradi negativne medletne stopnje pa se za enkrat popravljanje dinamike ne opazi.

Obrestne mere ECB se v zadnjem mesecu niso spremenile, obrestne mere na medbančnem trgu so se zadnje tri mesece malo povečale, depozitne in posojilne obrestne mere podjetjem so se zmanjšale, pri prebivalstvu pa stagnirale. Evro se proti dolarju se še naprej počasi krepi.

Presežek v tekoči bilanci je bil letos skromnejši od lanskega. K presežku je največ prispeval blagovni presežek, storitveni presežek je bil skromnejši kot lani, primanjkljaj na računu dohodkov in neto odliv tekočih transferov precej večja kot pred letom. Številke na računih finančne bilance odražajo letošnje državno najemanje posojil za odplačilo zapadlih dolgov. Neto zunanji dolg se je nekoliko povečal, a je za malone dve milijardi manjši od največjega konec 2012. V februarju se je povečal tudi bruto dolg, več kot polovica je državnega oziroma s strani države garantiranega dolga.