Skupno domače trošenje je oktobra poraslo, tudi bolj dolgoročna dinamika se je okrepila. Precej se je povečalo trošenje prebivalstva pa tudi investicije, medtem ko se je trošenje države zmanjšalo. Naraščanje izvoza se je ustavilo. Nezadostno povpraševanje še naprej ostaja eden od ključnih razlogov stagniranja oziroma padanja gospodarske aktivnosti.

Novembrska blagovna menjava kaže dve slabosti: padec izvoza in povečanje primanjkljaja. Slovenija po enajstih mesecih zato ne presega povprečja EU v zunanjetrgovinskih dosežkih. Tako šibka rast izvoza tudi ne more nadomestiti padanja domačega trošenja in obrniti proizvodne aktivnosti v rast. V decembru je prišlo do izboljšanja; izvoz je bil precej večji, uvoz pa približno enak lanskemu.

Gospodarska klima se je v decembru ustalila; k ustalitvi so prispevali zelo raznoliki rezultati po dejavnostih; večje zaupanje v predelovalni dejavnosti predvsem zaradi večjih naročil, upad optimizma v storitvenih dejavnostih, poslabšanje zaupanja v gradbeništvu in njegovo izboljšanje v trgovini na drobno. V EU28 se je gospodarska klima decembra v primerjavi z decembrom 2012 nekoliko izboljšala; k temu so prispevala večja naročila v gradbeništvu ter boljša pričakovanja v trgovini na drobno in v predelovalnih dejavnostih.

Industrijska produkcija se je novembra v medletni primerjavi povečala, impulzni trend pa se je obrnil navzdol. Industrijska produkcija je medletno precej narastla tudi v EU28; v mesečni dinamiki je v novembru narasla v šestnajstih, padla pa v šestih članicah, za katere so podatki. Velika nihanja med članicami in iz meseca v mesec ne kažejo izrazitih trendov.

Rast gradbeništva se je novembra nadaljevala, navzgor je šlo tudi turistično povpraševanje, porastu števila tujih turistov so se pridružili še domači. Tudi dinamika v transportnih panogah je bila konec leta solidna.

Stanje na trgu dela kljub povečanju brezposelnosti kaže na stabilizacijo razmer. Povečano število iskalcev dela je v veliki meri sezonska posledica iztekanj pogodb za določen čas; decembra se je na novo prijavilo petino več iskalcev dela kot novembra in šestino manj kot decembra 2012. Število brezposelnih se je januarja spet močno povečalo, a tudi pri tem gre predvsem za sezonsko povečanje. Novembrska stopnja brezposelnosti v območju evra je ostala nespremenjena, bila pa je za 0.3 odstotne točke višja kot v novembru 2012. Nekoliko nižja stopnja brezposelnosti v celotni EU28 se je povečala za 0.1 odstotne točke. Od 26,6 milijona brezposelnih v EU jih je bilo kar 19,2 milijona na območju evra; Avstrija še naprej ostaja najbolj uspešna, drugo skrajnost pa si delita Španija in Grčija.

Rast cen postaja vse počasnejša, počasnejša rast se je nadaljevala tudi v januarju. Prepočasna rast cen postaja v Sloveniji še bolj problematična kot v evro območju. Cene življenjskih potrebščin so se decembra in januarja znižale, precej sta se znižala tudi obaindikatorja bolj dolgoročne rasti. Zmanjšanje je bilo v veliki meri endogene narave, padec rasti osnovne inflacije je bil namreč praktično enak padcu merjene. Proizvajalčeve cene se decembra niso spremenile, povečanje cen za tuje trge je izviralo le iz opaznega povečanje cen izvoženih produktov v države izven evro območja, proizvajalčeve cene za produkte, ki se prodajajo v evro območju, so ostale nespremenjene. Tako hitro zmanjševanje dinamike cen preseneča, saj so cenovna pričakovanja že nekaj časa skoraj nespremenjena. V zadnjem mesecu so cene surovin ponovno padle.

Povprečne plače so se novembra precej povečale, bolj dolgoročno je bilo povečanje precej manjše; bolj dolgoročna rast se ponovno obrača navzdol. V javnih sektorjih je bila rast podpovprečna, v ožji državi so se plače celo zmanjšale. Večina dejavnosti je imela novembra povprečne plače pod ravnijo v 2012. Razlog, zakaj enotni stroški dela od sredine lanskega leta padajo hitreje od plač, je mnogo hitrejše padanje ostalih stroškov dela, ki zaostajajo za ustreznimi stroški dela v evro območju precej bolj kot enotni stroški dela plač. V javnem sektorju so ostali stroški dela zaostali za obdobjem pred krizo še bistveno bolj kot v gospodarstvu.

Skupni javnofinančni prihodki so po novembrskem padcu decembra porasli, še zlasti je porasla bolj dolgoročna dinamika. Javnofinančni prihodki v drugem polletju 2013 so bili enaki kot leta 2012, celoten zaostanek je torej nastal v prvi polovici leta. Razloga sta dva: bazni učinek, to je višji davčni prihodi v 2012 pred zmanjšanjem, ki ga je sprožil ZUJF, in poračun davka na dobiček v letu 2013; donos od davka na dobiček v aprilu 2013 je bil celo negativen. Domači davki na blago in storitve so v drugi polovici leta rasli, naraščanje neposrednih davkov in ostalih prihodkov pa se je konec leta ustavilo.

Kreditna podpora gospodarstvu ostaja slaba. Po pospešenem krčenju v oktobru in novembru, povezanim z likvidacijo dveh manjših bank, so krediti v decembru močno padli zaradi prenosa kreditov na DUTB. Nezadostno kreditiranje podjetij ostaja ključna ovira za njihovo poslovanje. Izboljšanja ni na vidiku; tudi podjetja iz predelovalne dejavnosti, ki se jim omejitve povpraševanja hitro zmanjšujejo, nimajo kreditne podpore. Pri podjetjih iz storitvenih sektorjev je še slabše, nezadosten dostop do finančnih sredstev še povečuje ovire pri poslovanju, ki izhajajo iz premajhnega povpraševanja.

Po obratu v septembru so se skupni depoziti začeli krčiti; medtem ko se depoziti gospodinjstev zmanjšujejo počasi, je večje spreminjanje v dinamiki depozitov gospodarstva povzročilo nihanje skupnih depozitov. Kakšne bodo posledice jesenskega dogajanja v bankah na pasivno stran bank, bo vidno čez kakšen mesec.

Novembrski presežek v tekoči plačilni bilanci je podpovprečen, a saldo po enajstih mesecih presega 2 milijardi €, sliko pa zamegljujejo nerazporejene neto napake in izpustitve. Oktobrski bruto zunanji dolg presega 40 milijard, neto 12 milijard evrov; oba se le počasi zmanjšujeta.