Avtorji

  • Velimir Bole
  • Jože Mencinger
  • Franjo Štiblar
  • Robert Volčjak

Razlogov za krčenje BDP v 2014 ni

Gospodarska gibanja 463

Tuje in domače institucije kar tekmujejo v napovedih katastrofičnega krčenja gospodarske aktivnosti. Po njihovih napovedih naj bi bila Slovenija v letu 2014 skupaj s Ciprom najslabša med vsemi članicami EU. Čeprav je stanje v gospodarstvu slabo, ob koncu leta ni znakov novega poslabšanja. Prej narobe; dejanska gibanja in pričakovanja kažejo na rahlo oživljanje gospodarstva ali vsaj na nadaljevanje stagnacije, kar se bo spremenilo le, če bo prišlo do večjih problemov v najvažnejših trgovinskih partnericah ali do velikih napak gospodarske politike.

Raven vseh oblik končnega trošenja, razen izvoznega, ostaja nižja od ravni pred začetkom krize, bolj dolgoročna dinamika niha, a kaže, da se je trošenje okrepilo. Pričakovano trošenje za nekaj naslednjih mesecih se ne spreminja; izvozno je na ravni evro območja, kar velja tudi za skupno povpraševanje po proizvodih predelovalne dejavnosti. Najbolj šibko ostaja pričakovano povpraševanje po storitvah. V naslednjih mesecih je mogoče pričakovati nespremenjeno dinamiko rasti izvoznega povpraševanja, malo višjo dinamiko trošenja prebivalstva za blago, več investicij v gradbene objekte ter nadaljevanje šibkega trošenja storitev.

Oktober ni spremenil dotedanjih gibanj v menjavi s tujino. Ta niso spektakularna; presežek je v veliki meri posledica upadanja domačega povpraševanja in s tem stagnacije uvoza, kar pa je tudi značilnost trgovinskih gibanj drugih članic EU. Ob malone izravnani skupni blagovni bilanci pa je Slovenija oktobra imela presežek v menjavi s članicami EU in primanjkljaj v menjavi z drugimi državami, kar je neobičajno in najbrž enkratno.

Gospodarska klima se je v novembru nekoliko otoplila; na izboljšanje je vplivalo zvišanje zaupanja v  predelovalnih in  storitvenih dejavnostih. Gibanje naročil v predelovalnih dejavnostih je podobno gibanjem v EU28, gibanje naročil v zdesetkanem gradbeništvu pa je v Sloveniji precej boljše. Mnogo slabše gre tako v Sloveniji kot v EU trgovini na drobno.

Nihanja industrijske produkcije okrog ničle se nadaljujejo; produkcija se je v medletni primerjavi znižala, impulzni trend kaže na pospešitev. Podobno nedoločna so gibanja v EU28; medletna produkcija je nekoliko porasla, v oktobru pa je v primerjavi s septembrom zrasla v enajstih, padla pa v dvanajstih članicah, za katere so podatki.

Vrednost opravljenih gradbenih del je bila oktobra višja kot septembru in precej višja kot pred letom; impulzni trend kaže rast. Število turističnih prenočitev je bilo septembra večje kot lani in je tudi trendno raslo, oboje zaradi tujih turistov, saj je domačih vse manj.

Transportnim panogam, za katere so podatki, gre bolje; javni cestni potniški promet in zračni promet rasteta, potnikov na Brniku je več, pretovor blaga v Kopru je bil oktobra za tretjino večji kot lani.

Število registriranih iskalcev dela se je v novembru še nekoliko povečalo, novih prijav je bilo manj kot oktobra; spet jih je največ iskalo delo, ker jim je potekla zaposlitev za določen čas. Med tistimi, ki so odšli z zavodov, jih je sicer največ našlo novo zaposlitev ali samozaposlitev. Brezposelnost v EU28 še raste, najbolj kritično je stanje v perifernih državah evro območja.

Inflacija se še naprej znižuje. Decembra so se znižale cene tako blaga kot storitev, vendar storitev precej več. V večini skupin proizvodov so se decembra cene znižale, najbolj sta se zaradi sezonskih razprodaj pocenila obleka in obutev, podražila pa zelenjava in naftni derivati. Inflacija merjena s harmoniziranim indeksom življenjskih stroškov se je znižala na raven v evro območju. Proizvajalčeve cene se umirjajo (oziroma padajo) še bolj kot cene življenjskih potrebščin. Cene surovin na svetovnih trgih nihajo, bolj dolgoročno pa se zmanjšujejo. Cenovna pričakovanja v naslednjih nekaj mesecih ne kažejo bistvenih sprememb v dinamiki cen.

Povprečne plače so oktobra opazno porasle; glavnina povečanja ni bila sezonska. Plače so se povečale v večini dejavnosti, znižale so se le v izobraževanju, najbolj pa so se zvišale v dejavnosti proizvodnje električne energije, plina in pare. V predelovalni dejavnosti se enotni stroški dela glede na evro območje še naprej zmanjšujejo. V širši državi enotni stroški dela stagnirajo na ravni, ki je približno 6 odstotkov nižja kot pred krizo, zato vse bolj zaostajajo za ustreznimi enotnimi stroški dela v evro območju, kjer še naprej enakomerno naraščajo.

Javnofinančni prihodki so se novembra zmanjšali, poslabšala se je tudi bolj dolgoročna dinamika. Domači davki na blago in storitve so novembra močno padli, padla je tudi bolj dolgoročna dinamika. Zmanjšala sta se tako prihodek od davka na dodano vrednost kot trošarine. Osnovne davčne oblike neposrednih davkov se niso bistveno spreminjale.

Skupni krediti gospodarstvu in prebivalstvu so se oktobra zmanjšali. Mesečni padec je bil precej večji od dosedanjega, zato se je tudi bolj dolgoročna dinamika, ki se je pred tem že ustalila, opazno poslabšala. Ponovna pospešitev krčenja kreditov je omejena na kredite podjetjem. Dodaten padec kreditov je verjetno tudi posledica zapiranja dveh bank, saj druge banke niso sposobne hitro prevzeti strank, ki so v bankah v likvidaciji ostale brez kreditne podpore. Skupni depoziti so oktobra ostali praktično nespremenjeni, bolj dolgoročna dinamika pa se je okrepila. Popravljanje depozitov poganjajo izjemni viški v tekočih transakcijah, ki so vir opazne rasti depozitov podjetij, saj se depoziti prebivalstva še naprej počasi zmanjšujejo ali stagnirajo. Posojilne obrestne mere za prebivalstvo so podobne kot v evro območju, posojilne obrestne mere za podjetja pa so še naprej opazno višje kot v povprečju evro območja, a nižje kot v državah, ki so prejele pomoč. Tudi po dokapitalizaciji bank ne gre pričakovati sprememb, če in dokler se banke ne bodo začele ponovno ukvarjati s  svojo osnovno dejavnostjo - kreditnim posredovanjem. Če se bo ukrepanje nosilcev ekonomske politike končalo z dokapitalizacijo bank (in pregledovanjem kreditnih map), se kreditiranje ne bo pospešilo; v evrski periferiji so obsežne dokapitalizacije bank prej poslabšale kot izboljšale dinamiko kreditov.

Presežek v tekoči plačilni bilanci je bil v oktobru nekaj pod povprečnim mesečnim 200 milijonskim presežkom; ustvarjala sta ga presežka na računih blaga in storitev, zmanjševal pa primanjkljaj na računu dohodkov. To velja tudi za deset mesecev; presežek je prav tako rezultat presežkov na računih blaga in storitev in primanjkljajev na računih dohodkov (nekoliko manjšim kot lani) in tekočih transferov (nekoliko večjim kot lani). Finančni račun odslikava tekoče tokove; zmanjšanje obveznosti oziroma povečanje terjatev je doseglo skoraj 3 milijarde evrov; kapital se je odlival prek računa neposrednih in ostalih naložb, prilival pa prek naložb v vrednostne papirje. Bruto in neto dolg Slovenije se zmanjšujeta.

Oktobrski obrat pri plačah je bil opazno velik, vendar je do krepitve (prenehanju padanja) stroškov dela prišlo že pred oktobrom (v tretjem četrtletju). Na dlani je, da je obrat v dinamiki stroškov dela najizrazitejši v dejavnosti proizvodnje električne energije, plina in pare; podobno je kazalo tudi zelo močno oktobrsko povečanje (medletno in tekoče) povprečnih plač. Medtem ko so se stroški dela v tem sektorju v Sloveniji do začetka letošnjega leta gibali približno z enako dinamiko kot v evro območju, so letos močno pospešili (glede na stroške dela istega sektorja v evro območju, saj so letos porasli za okoli 9%!). Tako so bili v tretjem četrtletju 2013 v Sloveniji stroški dela v proizvodnji električne energije, plina in pare že za skoraj 10% višji od ustreznih stroškov dela v evro območju (glede na obdobje tik pred začetkom krize).

V predelovalni dejavnosti se enotni stroški dela glede na evro območje še naprej zmanjšujejo, saj stagnirajo približno na ravni, ki so jo dosegli v drugem četrtletju lani (okoli 8% nad ravnijo pred krizo), medtem ko v evro območju še naprej rastejo po približno 0.6% na četrtletje. Podobno je tudi v rudarstvu in storitvah, čeprav je v obeh dejavnostih v tretjem četrtletju prišlo do nekaj večjega povečanja enotnih stroškov dela (glede na povečanje v evro območju). V obeh namreč enotni stroški dela zadnjih nekaj četrtletij nihajo okoli nespremenjene vrednosti (pri rudarstvu okoli 2.5% nad, pri storitvah pa okoli 2% pod ravnijo pred krizo) in zato počasi zaostajajo za ustreznimi stroški dela v evro območju, ti namreč v obeh primerih enakomerno naraščajo po približno 0.6%-0.7% na četrtletje.

  • ŠE NISTE NAROČNIK?

    Naročite se na revijo in prejmite brezplačen dostop do člankov.

    Naročite revijo

Prijava za obstoječe člane

Vpiši uporabniško ime in geslo:

Pozabili geslo? Naročite se