Dinamika končnega trošenja in BDP se popravlja; izboljševanje je hitrejše kot v evro območju. Po dveh letih pešanja relativne rasti je v drugem in tretjem četrtletju relativna tekoča rast končnega trošenja opazno pospešila in že skoraj zaprla razliko z evro območjem. Izvozno povpraševanje ostaja glavni generator rasti.

Blagovna bilanca je bila, ob medletnem skoku odpreme blaga v članice EU, tudi v septembru pozitivna. Trgovinski primanjkljaj vztrajno pada; približujemo se izjemnemu stanju, kakršno je bilo leta 1992, le razlogi so nekoliko drugačni. Gospodarska klima se je oktobru rahlo ohladila; na to je vplivalo zmanjšano zaupanje v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Naročila v predelovalnih dejavnostih ostajajo podobna naročilom v EU, naročila za preostalo gradbeništvo pa so v Sloveniji že od sredine leta boljša kot v EU. Optimizem v storitvenih dejavnostih, ki je sicer na izjemno nizki ravni, se je nekoliko okrepil, povečalo se je tudi zaupanje v trgovini na drobno, ki pa je slej ko prej tare šibko povpraševanje.

Septembrska industrijska produkcija je bila večja kot v septembru lani, trendno (impulzni trend) pa je rahlo slabela. Vrednost gradbenih del je bila septembra večja kot avgusta,medletno pa se je zmanjšala. Število turističnih prenočitev se je nekoliko povečalo, povečuje se tudi trendno. Levji delež pri tem imajo tuji turisti.

Zaposlenost se je v letu dni zmanjšala, relativno precej bolj zaposlenih pri fizičnih kot zaposlenih pri pravnih osebah, število samozaposlenih pa se je v letu nekoliko povečalo. Porast števila iskalcev dela je predvsem sezonski; med novimi iskalci dela tokrat prevladujejo iskalci prve zaposlitve, med odhajajočimi z zavodov za zaposlovanje pa se jih največ ponovno zaposli ali samozaposli. Stopnja brezposelnosti v EU ostaja visoka, položaj v članicah evro območja je precej slabši kot v članicah, ki niso v evro območju. Najbolje pa gre slej ko prej Avstriji in Nemčiji, najslabše Španiji in Grčiji.

Cene še naprej pešajo, a pričakovanja kažejo, da se bo padanje zaustavilo. K novembrskemu znižanju cen so največ prispevali cenejši derivati, cene sadja ter cene telefonskih in internetnih storitev. Pričakovanja bodočih cen na drobno se že več mesecev niso spremenila, pričakovanja pri blagu ostajajo malo nad, pri storitvah močno pod dolgoletnim povprečjem. Cene proizvajalcev so se oktobra znižale za proizvode za domači in evrski trg, za trge izven evro območja pa so porasle; cene proizvajalcev še naprej stiska šibko povpraševanje.

Pričakovane proizvajalčeve cene se gibljejo malo pod dolgoletnim povprečjem. Cene surovin so se v zadnjem mesecu povečale, najbolj cene hrane, najbolj pa so se znižale cene zlata in nafte. Navkljub zdajšnjemu povečanju cene surovin ostajajo precej pod ravnijo v lanskem letu.

Prejemki zaposlenih se še naprej znižujejo; povečali so se le v finančnih in zavarovalniških dejavnostih ter v izobraževanju; najbolj so se skrčile v gostinstvu in zdravstvu. V zadnjem letu so največ zrasli v predelovalni dejavnosti, padli pa v vseh sektorjih širše države, največ v zdravstvu in socialnem varstvu. Skupni stroški dela se ne zmanjšujejo le zaradi krčenja plač, ampak tudi zaradi krčenja zaposlenosti. V gospodarstvu so se celotni izdatki za zaposlene po začetku krize zmanjšali mnogo bolj kot v evro območju; glavnina zaostanka je 33 nastala po začetku ZUJF-a. Kljub drugačnemu javnemu mnenju so prejemki zaposlenih v državni administraciji, šolstvu in zdravstvu kot delež v prejemkih vseh zaposlenih bistveno nižji kot v povprečju evro območja in še precej nižji kot v državah evro območja, ki prejemajo »pomoč«. Relativno zelo nizki izdatki v Sloveniji za zaposlene v teh treh sektorjih presenečajo še bolj, ker so zaposleni v navedenih treh dejavnostih v Sloveniji praktično v celoti v javnem sektorju, medtem ko jih je v evro območju skoraj četrtina izven javnega sektorja. V državah, ki gostijo trojko, ob vsem »klestenju« izdatkov javnega sektorja, delež izdatkov za zaposlene v administraciji, šolstvu in zdravstvu ostaja višji, kot je bil na začetku krize; zaradi padca BDP, ki ga je povzročilo »klestenje«, je bil privatni sektor prizadet še bolj kot javni.

Davčni donos se še naprej trendno krepi; javnofinančni prihodki so se oktobra povečali, tudi bolj dolgoročna dinamika se je popravila; medletna stopnja pa je padla zaradi velikega lanskoletnega prenosa timinga vplačil iz septembra na oktober.

Počasno umirjanje padanja kreditov in depozitov se nadaljuje; tekoča dinamika skupnih kreditov se počasi popravlja, tudi poslabševanje tekoče dinamike depozitov se je umirilo, dinamika ostaja precej robustna kljub ponesrečenim potezam ekonomske politike in obilju slabih »novic« (resnic, polresnic in laži), ki se vsak dan trosijo v javnost. Medbančne obrestne mere ostajajo nespremenjene; posojilne so se septembra povečale pri potrošniških kreditih in kreditih podjetjem za večje zneske, ostale pa ne. Pri depozitnih obrestnih merah se povečujejo obrestne mere za depozite krajših ročnosti, za depozite daljših ročnosti pa se zmanjšujejo.

Presežek na tekočem računu se še povečuje; gre za klasičen rezultat politike zategovanja pasu. K presežku so prispevali presežek v blagovni menjavi, (v njej imamo sicer tradicionalno primanjkljaj), še večji presežek v storitveni menjavi in manjši primanjkljaj na računu dohodkov. Pri tekočih transferih je obratno, neto odliv je večji od lanskoletnega. Finančni račun odslikava tekočega, precej bolj kot lani so se zmanjšale obveznosti, deloma prek odliva neposrednih naložb. Bruto zunanji dolg se je do konca avgusta znižal na 40 milijard, znižal pa se je tudi neto zunanji dolg.