1. Uvod

Ljubljanska borza v dvajsetih letih samostojne Slovenije deluje normalno, tako kot se pričakuje za delovanje borze: gibanja na njej predhajajo domača gospodarska gibanja, so sinhronizirana z gibanji indeksov na velikih svetovnih borzah, nihanja na njej pa zaradi njene majhnosti po pričakovanju presegajo nihanja na svetovnih borzah. Z ustreznimi ukrepi bi bilo mogoče povečati njen pomen.

Ljubljanska borza je ponovno oživela ob osamosvojitvi Slovenije. V prvem desetletnem obdobju je bilo njeno delovanje determinirano s posebnim postopkom privatizacije družbene lastnine, zato se je obnašala v veliki meri drugače kot druge borze v svetu. Kleindienst (2000) razlaga, da je bilo v obdobju 1992-1999 gibanje slovenskega borznega indeksa nesinhronizirano z gibanji pomembnih borznih indeksov v svetu (v nasprotju, na primer, z indeksom madžarske borze, katerega gibanje je bilo pozitivno korelirano z njimi) in hkrati ni odražalo gibanj v slovenskem gospodarstvu.

Predmet prispevka je empirična analiza razmer na organiziranem trgu kapitala in povezanosti njihove povezanosti z realnimi gibanji v času samostojne Slovenije 1992-2012. Vprašanja, ki se zastavljajo, so, ali se slovenska borza v slovenskem prostoru obnaša normalno po zakonitostih, kot veljajo za druge (bolj razvite) borze v svetu, torej:

• ali borzni indeksi delujejo kot vodeči kazalci (»leading indicators«) za gospodarska gibanja v Sloveniji,
• ali so nihanja finančnih in posebej borznih agregatov v času večja kot nihanja realnih gospodarskih spremenljivk v Sloveniji,
• kako je (bi) delovala finančna (bančna kreditna) ekspanzija na gospodarska in kako na borzna gibanja?

Primerjave gibanja slovenskih borznih agregatov so narejene:

• med seboj,
• z realnimi gospodarskimi agregati,
• s svetovnimi borznimi indeksi.

Študija je makroekonomska, zasnovana na letnih podatkih ter makro agregatih. Predstavlja začetni okvir, ki naj bi ga v nadaljevanju dopolnil tudi mikro okvir (gibanje vrednosti posameznih vrednostnih papirjev na borzi) na osnovi mesečnih in kvartalnih podatkov. Pri nas je empiričnih analiz takšne narave malo. Kleindienst (2000) analizira Ljubljansko borzo 1992-1999 z nekaterimi osnovnimi indikatorji borznega dogajanja, Mencinger (2006) analizira povezavo med rastjo BDP in borznih indeksov v razdobju 1995-2005 za Slovenijo in nekaj drugih članic EU.