Avtorji

  • Velimir Bole
  • Jože Mencinger
  • Franjo Štiblar
  • Robert Volčjak

Bodo nepremišljeni ekonomsko-politični ukrepi spet preprečili oživljanje?

Gospodarska gibanja 461

Trošenje prebivalstva se je julija znižalo, padla je tudi bolj dolgoročna dinamika, a prihodki v trgovini na drobno in storitvah kažejo, da se je dinamika trošenja začela obračati navzgor. Struktura trošenja se je spremenila; izvozna dinamika ostaja enaka dinamiki v evro območju, rast investicij je dosegla rast v evro območju, dinamika trošenja prebivalstva pa je zmanjšala zaostajanje. Pri trošenju prebivalstva se je začelo krepiti trošenje za trajne dobrine; dinamika trošenja za netrajne dobrine, ki je strmoglavila po uvedbi ZUJF-a, pa še močno zaostaja. Pri investicijah je sprememba relativne dinamike posledica krepitve investicij v opremo, stroje in transportne naprave.

Poleti sta se medletni dinamiki rasti izvoza in uvoza Slovenije poslabšali, trgovinska bilanca se je iz pozitivne spremenila v negativno; poganjanje gospodarstva s tujim povpraševanjem je zato oslabelo. Zaupanje v predelovalnih dejavnostih je bilo v septembru enaka kot mesec prej, večje kot septembra lani in enako dolgoletnemu povprečju. V storitvenih dejavnostih je slabše; optimizem je po poletnem porastu splahnel in ostaja daleč pod dolgoletnim povprečjem. Tudi optimizem v gradbeništvu in trgovini na drobno je splahnel; preostala gradbena podjetja naj bi trla prevelika konkurenca, trgovino na drobno pa premajhno povpraševanje in konkurenca. Gospodarska klima v EU28 se je v primerjavi s septembrom lani popravila, izboljšal se je tudi splošni poslovni optimizem.

Industrijska produkcija je avgusta močno upadla tako v primerjavi z mesecem prej kot tudi v primerjavi z avgustom lani. V EU28 je industrijska produkcija glede na julij porasla, glede na avgust lani pa upadla. Med članicami, za katere so podatki, je industrijska produkcija v avgustu glede na julij zrasla v trinajstih, padla pa v desetih državah. Vrednost gradbenih del, opravljenih v avgustu, je bila nižja od julijske in nižja od lanskoletne v avgustu, a impulzni trend kaže navzgor. Tudi v turizmu so se gibanja okrepila, tokrat ne le po zaslugi tujih ampak tudi domačih gostov. V prometnih panogah je poletje prineslo izboljšanje; močno so se povečali potniški promet na Brniku, blagovni v Kopru in javni cestni potniški promet. Na trgu dela se je stanje rahlo izboljšalo; število iskalcev dela se je nekoliko zmanjšalo. Odliv iz statusa brezposelnosti med zaposlene in samozaposlene je bil nekoliko večji od priliva v status brezposelnosti, ki ga determinirajo predvsem prenehanja zaposlitev za določen čas. Stopnja brezposelnosti na območju evra je ostala nespremenjena in višja kot v celotni EU; Avstrija z manj kot 5 odstotno brezposelnostjo ostaja najuspešnejša; na drugi strani pa je Grčija s skoraj 28 odstotno brezposelnostjo prehitela Španijo.

Cene so se septembra povečale, bolj dolgoročna rast pa se je ponovno znižala. Dinamika cen blaga je bila drugačna kot dinamika cen storitev; prve so se povečale, druge še bolj zmanjšale. Proizvajalčeve cene industrijskih izdelkov se zmanjšujejo na vseh trgih, svetovne cene surovin še naprej drsijo navzdol. Cenovna pričakovanja ne kažejo na večje spremembe dinamike v bližnji bodočnosti.

Avgusta so se povprečne plače zmanjšale v večini dejavnosti gospodarstva, zmanjšujejo se tudi bolj dolgoročno. Celotni prejemki zaposlenih v gospodarstvu so se od začetka krize zmanjšali bolj kot v evro območju predvsem na račun zmanjšanja zaposlenosti, v javnem sektorju pa na račun zmanjšanja plač. Relativno »breme« (glede na evro območje) zaposlenih države je za približno 3.5 odstotne točke prejemkov manjše od bremena zaposlenih v gospodarstvu; za toliko se torej morajo še zmanjšati celotni prejemki zaposlenih v javnem sektorju, da bi bilo »breme« krize enakomerno porazdeljeno.

Davčni donosi se navkljub nihajem počasi izboljšujejo. Javnofinančni prihodki so septembra porasli; domači davki na blago in storitve so že nad ustrezno ravnjo v lanskem septembru; levji delež so prispevale trošarine. Davčni donos se povečuje z tudi z zmanjševanjem davčnega izogibanja, zato zdajšnje medijsko učinkovite poteze DURS-a kažejo na še eno možnost povečanja javnofinančnih prihodkov. Ta je bila doslej zanemarjena, saj se je nadzorna aktivnost DURS-a po vstopu v EU kljub takratnim opozorilom drastično zmanjšala; po letu 2009 se je sicer spet povečala, a še zaostaja za dosežki pred letom 2005.

Krediti so avgusta ostali nespremenjeni, medletno pa so se zmanjšali; kaže, da so se stopnje padanja kreditov začele zmanjševati. Kakšen bo učinek ad hoc likvidacije dveh bank na ponovno pospešitev krčenja kreditov, bodo pokazali podatki v naslednjih mesecih, posledice najnovejših (retroaktivnih) zakonskih sprememb statusa hibridnih instrumentov pa podatki naslednjih nekaj let.

Plačilnobilančni presežek je bil tudi avgusta velik; ob nadaljevanju bi mogel preseči 7 odstotkov BDP; če zanemarimo veliko statistično napako, je k temu največ prispeval velik presežek na računu storitev, predvsem turizem. Odliv kapitala se je močno povečal, k temu je veliko prispeval beg kapitala iz neposrednih naložb in še več vračanje kreditov; kapital pa je prinašalo zadolževanje z vrednostnimi papirji. Po Biltenu BS sta se bruto in neto dolg julija nekoliko povečala, a je bil neto dolg julija za dobro milijardo manjši kot konec lanskega leta.

  • ŠE NISTE NAROČNIK?

    Naročite se na revijo in prejmite brezplačen dostop do člankov.

    Naročite revijo

Prijava za obstoječe člane

Vpiši uporabniško ime in geslo:

Pozabili geslo? Naročite se