V drugem četrtletju je v evro območju in v Sloveniji prišlo do izboljšanja bolj dolgoročne rasti BDP. Pospešitev rasti v Sloveniji je bila večja; po štirih četrtletjih povečevanja zaostanka se je zaostajanje Slovenije opazno zmanjšalo. Tudi struktura rasti se je izboljšala; najbolj ugodna je bila dinamika izvoza in investicij. Močno stiskanje trošenja države zaradi zapiranja javnofinančnega primanjkljaja že od drugega četrtletja lani zavira rast trošenja države bistveno bolj kot v evro območju. V drugem četrtletju letos se je razlika še povečala. Spreminjanje strukture trošenja je povsem spremenilo saldo menjave s tujino, ki daleč presega presežek v povprečju evro območja. Pričakovanja ne kažejo bistvenih sprememb v dinamiki komponent trošenja.

Slovenija je tudi v juliju dosegla presežek v blagovni menjavi, kar zmanjšuje sedemmesečni primanjkljaj na doslej nepoznano majhnost. Tako izvoz kot uvoz sta sicer v juliju medletno porasla, prvi bolj kot drugi. Članstvo Hrvaške v EU prinaša pozitivni premik v saldu menjave Slovenije s članicami EU, hkrati pa zmanjšuje presežek v menjavi z nečlanicami EU. V EU bo ob sedanji ekonomski politiki izvoz še naprej glavno gibalo rasti posebno v centralno evropskih državah Češki, Madžarski in Poljski.

Gospodarska klima se je avgusta še ustalila. Vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih je bila višja kot mesec in leto prej ter enaka dolgoletni; pričakovanja so se tudi izboljšala. V storitvenih dejavnostih se je klima ponovno otoplila, zaupanje v gradbeništvu in v trgovini na drobno se je popravilo, pričakovanja v trgovini pa so se nekoliko poslabšala. Tudi v EU 27 se je gospodarska klima v primerjavi z avgustom lani popravila.

Industrijska produkcija se je v medletni primerjavi povečala. Vrednost gradbenih del je bila julija nižja kot junija, a višja kot leto prej. Močno je junija upadlo domače turistično povpraševanja, število prenočitev tujih gostov pa se je povečalo. V zračnem potniškem prometu in cestnem mestnem prevozu je bilo več potnikov, promet na Brniku se je povečal, blagovni promet v luki Koper pa zmanjšal.

Na trgu dela se je stanje nekoliko poslabšalo; število aktivnih in delovno aktivnih prebivalcev se je zmanjšalo, število zaposlenih prav tako. Registriranih iskalcev zaposlitev je bilo konec avgusta manj; med novimi iskalci jih je največ zaradi izteka dela za določen čas, med odhajajočimi pa sta dobri dve tretjini dobili delo, tretjina pa ne. Stopnja brezposelnosti v EU27 še naprej, a počasi, raste; razlike med posameznimi članicami se povečujejo.

Cene so se avgusta povečale, bolj dolgoročna dinamika je ostala nespremenjena. Ponovno so se povečale cene storitev, medtem ko so se cene blaga celo zmanjšale. Letna rast cen je v Sloveniji še naprej višja kot v EU, proizvajalčeve cene se zelo počasi spreminjajo. Dinamika cenovnih pričakovanj še naprej odstopa od dejanske rasti cen; pri storitvah pričakovanja nihajo opazno pod, pričakovane cene blaga na drobno pa nad dolgoletnim povprečjem, pričakovane proizvajalčeve cene so na dolgoletnem povprečju. Dinamiko in spekter rasti cen surovin določata nafta in zlato.

Slovenija je ponovno štrlela (navzdol!) z daleč največjim zmanjšanjem enotnih stroškov dela v letu dni. Stroški dela širše države še naprej hitro povečujejo zaostanek za stroški dela v evro območju; skupno so se relativni stroški dela širše države v Sloveniji od začetka krize zmanjšali za okoli 12%! Tudi v gospodarstvu enotni stroški dela vse bolj zaostajajo za ustreznimi stroški v evro območju; relativna konkurenčnost se je torej povečala.

Javnofinančni prihodki so avgusta padli, vendar trendna dinamika ostaja še naprej opazno visoka. Neposredni davki so se avgusta precej povečali, medletna stopnja rasti pa se je zaradi lanskega zelo močnega avgusta zmanjšala. Glavnino avgustovskega povečanja neposrednih davkov je prispevala dohodnina, prispevki za socialno varnost so ostali praktično nespremenjeni, a zaostali za lanskoletnimi. Posredni davki so avgusta prinesli manj kot julija, vendar je trendna dinamika ostala visoka. Zmanjšal se je donos davka na dodano vrednost in trošarin. Zmanjšanje trošarin je predvsem sezonske narave, izpad DDV pa bi lahko povzročilo veliko izboljšanje trgovinskega salda.

Krediti se še naprej zmanjšujejo; krediti podjetjem hitreje kot prebivalstvu. Nadzirana likvidacija dveh bank bo trendno padanje kreditov pospešila. Če je zaostritev zahtev regulatorja v sredini 2010 zaustavila rast kreditov, je pospešeno umikanje tujih bank (tudi iz večine novih članic EU) po sredini 2011 spremenilo stagniranje kreditov v enakomerno krčenje. Po tretjem četrtletju 2011 so se začeli zmanjševati tudi celotni krediti v evro območju. Prelom je predvsem posledica povečanih kapitalskih zahtev, ki jih je konec tretjega četrtletja 2011 postavil regulator (EBA). Zaradi premajhne ponudbe svežega kapitala so banke začele krčiti aktivo, kar slabi še zlasti kreditiranje srednjih in majhnih podjetij.

Skupni depoziti od tretjega četrtletja lani praktično stagnirajo; depoziti prebivalstva se počasi krčijo, podjetij pa povečujejo. Celotni depoziti (brez depozitov države in bank) so naraščali od začetka krize do začetka 2012 skoraj enakomerno. Do zastoja je prišlo lani ob najavi ZUJFA, ko so se depoziti prebivalstva začeli opazno zmanjševati. Krčenje celotnih depozitov se je ustavilo šele konec lanskega leta, od takrat dalje ponovno rastejo z enako dinamiko kot prej in kot v evro območju. Obrestne mere (euribor) na grosističnem trgu se zadnje mesece le malo spreminjajo.

Napake in izpustitve v tekoči bilanci Slovenije, ki se iz meseca v mesec povečujejo, onemogočajo verodostojno interpretacijo tekočih ekonomskih odnosov s tujino. Če to metodološko slabost odmislimo, bi se presežek na tekočem računu lahko do konca leta približal 8% BDP. V sedmih mesecih skupaj ustvarjen velik presežek v bilanci storitev bo košarkarsko prvenstvo še popravilo. Na finančnem računu je bilo v sedmih mesecih doseženo neto povečanje terjatev oziroma zmanjšanje obveznosti do tujine v višini 2 milijard evrov. Neto zadolžitev se je zmanjšala na raven iz konca 2009.