Pešanje povpraševanja, ki se je začelo sredi 2011, se je v letošnjem prvem četrtletju zaustavilo; odstotek podjetij, ki jih nezadostno povpraševanje močno ovira, se zadnjih nekaj mesecev ne povečuje. Vendar zatečeno nezadostno povpraševanje stiska podjetja v predelovalni dejavnosti in še bolj v storitvenih sektorjih. V njih so razmere težje, ker jih nezadostno povpraševanje ovira že vse od 2009; izboljšanja, do katerega je leta 2010, prišlo v EU, v Sloveniji sploh ni bilo. Pričakovanja kažejo, da obrat v dinamiki ostaja šibak in da je moči za ponoven vzpon premalo; dinamika pričakovanega povpraševanja je konec drugega četrtletja začela nihati. Izvozna pričakovanja se gibljejo podobno kot v celotni EU; konec tretjega četrtletja lani so dosegla najnižjo točko, nato so se začela krepiti, krepitev se je maja zaustavila, od takrat, podobno kot v EU, stagnira.

Izvozna dinamika je sredi leta omagala, a ker je uvozna še šibkejša, se je negativni saldo blagovne menjave močno zmanjšal, junija pa postal celo pozitiven. Gospodarska klima se je julija ustalila; zaupanje v predelovalnih dejavnostih se je zmanjšalo, medletno pa okrepilo, v storitvenih stagnira daleč po dolgoletnim povprečjem, v preostalem gradbeništvu se je junija popravilo, julija pa spet upadlo. Zaupanje v trgovini na drobno ostaja nespremenjeno, medletno pa se izboljšuje. Naročila v industriji ostajajo četrtino nižja od »normalne« ravni, zadnje mesece so se nekoliko poslabšala, v gradbeništvu pa izboljšala

Industrijska produkcija se je junija v medletni primerjavi poslabšala, zmanjšuje se tudi trendno. V EU27 je zrasla tako trendno kot medletno; glede na mesec prej je zrasla vštirinajstih, padla pa v osmih članicah. Število turističnih prenočitev se je povečalo, k temu so tokrat nekaj prispevali tudi domači turisti, doslej so turizem reševali le tuji. Okrepil se je zračni potniški promet in promet na brniškem letališču, kriza še naprej koristi javnemu potniškemu prometu, škoduje pa pristaniškemu blagovnemu prometu.

Zniževanje brezposelnosti se je julija zaustavilo; ponavljajo se gibanja iz preteklih let, znižanju števila brezposelnih v prvi polovici leta sledi povečanje v drugi; zdaj kaže, da se bo letna raven števila iskalcev dela dvignila na 120 tisoč. Podobno kot v Sloveniji se je tudi v EU in evro območju brezposelnost dvignila na novo »normalno« raven, ki na področju evra presega 12, v celotni EU pa 11 odstotkov. Razlike med državami ostajajo nespremenjene;daleč najbolje gre Avstriji, dobro Nemčiji, najslabše Španiji in Grčiji.

Povečanje stopenj davka na dodano vrednost je zaustavilo pešanje rasti cen. Glavnino je k relativni okrepitvi -zmanjšanju učinka sezone, prispevala prav višja stopnja davka na dodano vrednost. Proizvajalčeve cen so se junija znižale, dinamika med nameni porabe se le malo razlikuje. V nasprotju z dejanskimi gibanji cenovna pričakovanja kažejo bolj živahno rast; čeprav so pričakovane cene industrijskih proizvajalcev na dolgoletnem povprečju, so pričakovane cene v trgovini na drobno tudi julija znatno nad dolgoročnim povprečjem. Pri storitvah je drugače, pričakovane cene ostajajo pod dolgoletnim povprečjem. Ponovna negotovost v rasti svetovnega gospodarstva je pospešila pocenitve cen surovin; najbolj so se pocenile surovine hrane, najmanj pa kovine. Pocenitev, razen za nafto, ki se je podražila, velja tudi za medletne spremembe.

Plače so maja porasle, trendna rast se je povečala, medletna stopnja pa je padla. Sektorske razlike v povečanjih so bila majhne; v javnofinančnih sektorjih so plače porasle manj od povprečja v gospodarstvu. Stroški dela po začetku krize tako v gospodarstvu kot v javnih sektorjih rastejo počasneje kot v evro območju; v gospodarstvu so zaostali za približno 8 odstotkov. V sektorjih države padajo še bolj, na nihanja vplivajo zakasneli udarci plačnega zakona, ki je drastično poslabšal njihovo obvladovanje. V šolstvu so od začetka krize zaostali za 14, v zdravstvu za 5, v ožji državi, kjer plače najbolj nihajo, pa za 10 odstotnih točk za ustreznimi stroški dela v evro območju.

Javnofinančni prihodki so julija ostali enaki junijskim; ker je julijska sezona šibkejša, se je bolj dolgoročna dinamika povečala. Opazno so se okrepili prihodki od domačih davkov na blago in storitve, tudi davek na dodano vrednost ob uvozu je bil večji, trošarine pa so zaostale za ustreznimi vrednostmi v lanskem letu. Neposredni davki in ostali prihodki so se julija ponovno zmanjšali, padla je tudi bolj dolgoročna dinamika. Pešajo vse najbolj pomembne davčne oblike, vendar se hitrost pešanja zmanjšuje. Dohodnina, ki je julija sezonsko nizka, je bila letos zaradi nižjih osebnih dohodkov še nižja kot lani. Prihodke od neposrednih davkov znižujejo tudi nižje akontacije davka na dohodke pravnih oseb; razliko glede na lanske vrednosti povečuje tudi dejstvo, da lani, navkljub znižanju davčne stopnje, akontacija davka niso bile ustrezno znižane. Zato je velika refundacija lanskih preplačil znižala letošnji donos davka v marcu in aprilu. Julija se je zmanjšal tudi donos od prispevkov, zniževanje bolj dolgoročne dinamike pa se je zaustavilo.

Skupni krediti nefinančnim družbam in gospodinjstvom so maja padli, dolgoročna dinamika krčenja kreditov se pospešuje; zmanjšali so se krediti podjetjem in gospodinjstvom. Krediti imajo še naprej podobno dinamiko kot krediti v evro območju. Čeprav banke v Sloveniji opazno stiska umikanje financiranja tujih bank, k pospešitvi padanja prispevajo tudi dodatne kapitalske zahteve regulatorja.

Presežek na tekočem računu je v prvem polletju presegel milijardo evrov, kar je blizu 7 odstotnega polletnega BDP. Pogojnost temu rezultatu daje izjemno velika statistična napaka, ki se iz meseca v mesec povečuje. Čeprav je presežek »pozitiven znak konsolidacije«, njegova velikost kaže predvsem na slabo stanje v slovenskem gospodarstvu. Junijski pa tudi polletni presežek sta rezultat presežkov v blagovni in storitveni menjavi, manjšega primanjkljaja v faktorskih storitvah in junijskega presežka (polletnega primanjkljaja) v transferih. Kumulativna šestmesečna sprememba na kapitalskem in finančnem računu ustreza velikosti pozitivnega salda na tekočem. Zmanjšale so se neto neposredne tuje naložbe, povečale pa portfeljske; te nadomeščajo odliv kapitala prek ostalih. Neto zunanji dolg je padel na raven iz konca 2009.