Povzetek

Postavitev desetih hidroelektrarn na srednji Savi (HESS) bo terjala investicije v višini okoli 1,2 mrd €, poleg tega pa bodo z gradnjo povezane vzporedne infrastrukturne investicije v prestavitev nekaj deset kilometrov državnih cest v ocenjeni vrednosti okoli 184 mio€, prestavitev oziroma nadgradnja okoli 30 km železniških povezav (okoli 722 mio €), prestavitev kablov električnega in telekomunikacijskega omrežja (okoli 8,5 mio €). Energetski ter infrastrukturni del investicij v gradnjo HESS bosta skupaj tako znašala okoli 2,1 mrd €. Financiranje neenergetskega dela je mogoče realizirati po dveh konceptih. Prvi koncept je klasično proračunsko financiranje, drugi pa je koncept javno zasebnega partnerstva, kjer v projekt pritegnemo zasebnega vlagatelja, koncesionarja. V zameno bi zasebni partner pridobil pravico do letnih plačil za razpoložljivost v višini med 17 in 25 mio €. Po obeh konceptih bi bilo mogoče v projekt pritegniti tudi sredstva EU. Vir letnih plačil za razpoložljivost bi lahko bila t.i. “senčna cestnina” in “uporabnina železniške infrastrukture”. Financiranje energetskega dela investicij bo glede na podeljeno koncesijo prevzelo projektno podjetje SRESA d.o.o., ki je v lasti treh družbenikov (HSE, GEN, SEL). Glede na ocenjeno pozitivno interno donosnost projekta in prosti denarni tok je smiselno projekt financirati delno z dolžniškim in delno z lastniškim kapitalom, nekje v razmerju 60:40. Glede na investicijske potrebe bi morali družbeniki SRESA v obdobju med 2012 in 2030, ko traja investicijski ciklus,tako zagotoviti skupno okoli 350 mio € kapitala, SRESA pa bi glede na pozitivne kazalce rentabilnosti projekta lahko pridobil še za okoli 510 mio € dolžniških sredstev. Gradnja desetih hidroelektrarn na srednji Savi bi s povezanimi infrastrukturnimi investicijami vplivala tudi na makroekonomske kazalce domačega gospodarstva, in sicer; na povečanje BDP za okoli 1,4 milijarde evrov (cca. +4%). Učinek bo sicer razporejen na več let. V projektu bo angažiranih okoli 47 tisoč delovnih mest, vpliv investicije pa bo največji na dodano vrednost v gradbeništvu, poslovnih storitvah, trgovini, strojni, elektro in kovinski industriji, proizvodnji nekovin, prometu in finančnem posredništvu. Projekt bo imel pozitivne javnofinančne učinke do skupaj med 0.5 do 0.6 milijarde evrov (do 1.7% BDP). Na drugi strani se bo zaradi investicije do neke mere in kratkoročno poslabšalo zunanjetrgovinsko ravnotežje. Investicija bo direktno in posredno terjala 1.1 milijarde evrov uvoza blaga in storitev.

Ključne besede: energetika, investicije, financiranje investicij, infrastruktura, železniški transport, cestna povezava, regionalni razvoj, makroekonomija

JEL: E22, G00, G3, H24, H54, L9, O18, O22, R1, R4