Avtorji

  • Velimir Bole
  • Jože Mencinger
  • Franjo Štiblar
  • Robert Volčjak

Nekaj dogajanj je precej drugačnih od tega, kar “ve” Evropska komisija

Gospodarska gibanja 457

Domače trošenje se je februarja zmanjšalo bolj od sezonskega; najbolj je upadlo trošenje države. Trend trošenja prebivalstva se je na najnižji ravni po aprilu lani, obrnil navzgor, investicije so se celo povečale, trend pa se je obrnil navzdol. Število transakcij s stanovanji stagnira, z novimi se zmanjšuje. Izvozno povpraševanje se je po decembrskem obratu okrepilo, a je trajnost te okrepitve vprašljiva. Krepi se izvoz v države izven EU, kjer dinamika v Sloveniji prehiteva dinamiko EU, ki jo je v zadnjih letih spremljala. Kratkoročna pričakovanja ne kažejo na večje spremembe zdajšnje dinamike povpraševanja.

Čeprav je bil v dveh od treh mesecev prvega četrtletja dosežen presežek v blagovni menjavi, četrtletni saldo ostaja negativen; menjava z EU medletno pada, menjava z nečlanicami narašča. Padec uvoza kaže na močno recesijo pri nas, rast izvoza pa je šibka. Delež EU v slovenski trgovinski menjavi pada, še posebno Nemčije, ki jo je v uvozu prehitela Italija.

Gospodarska klima se je v aprilu še malo ohladila; na to je vplivalo znižanje zaupanja v predelovalnih dejavnostih in v trgovini na drobno. V storitvenih dejavnostih se je klima popravila, a ostaja daleč pod dolgoletnim povprečjem. Zaupanje v gradbeništvu se je nekoliko popravilo, pričakovanja za naslednje tri mesece so se pri preživelih gradbenikih okrepila; še naprej jih najbolj tarejo premajhna naročila. Vrednost kazalnika zaupanja v trgovini na drobno se je v aprilu znižala, trgovino najbolj tareta premajhno povpraševanje in velika konkurenca. Gospodarska klima v celotni EU se je poslabšala; naročila v gradbeništvu so se zmanjšala, prav tako so oslabela pričakovanja v trgovini na drobno in v predelovalnih dejavnostih. Splošni poslovni optimizem je še oslabel.

Industrijska produkcija in produkcija v predelovalnih dejavnostih se je v februarju nekoliko poslabšala, impulzni trend pa se je obrnil navzgor. V EU27 je industrijska produkcija februarja zrasla, medletno pa se je zmanjšala. Med članicami, za katere so dostopni podatki, je industrijska produkcija v februarju glede na januar prej zrasla v desetih, padla pa v dvanajstih državah. Vrednost gradbenih del je bila februarja višja kot v januarju, a za dobro desetino manjša kot lani; manjše je tudi število opravljenih gradbenih ur. Skupno število turističnih prenočitev se je medletno rahlo povečalo, a se je trendno zniževalo; manjše je bilo število domačih turistov, večje pa število tujih. Zračni prevoz še naprej hitro upada, cestni potniški pa raste; močno se je popravil pomorski transport. Stanje na trgu dela se je nekoliko umirilo. Število brezposelnih se je marca in aprila zmanjšalo, večino priliva na ZRSZ tvorijo delavci, ki so izgubili delo zaradi zaposlitve za določen čas, večino odliva pa tisti, ki si poiščejo novo zaposlitev za določen čas ali pa se samozaposlijo.

Medletna rast cen se je kljub aprilskim podražitvam ponovno znižala, razlike med rastjo cen blaga in cen storitev so se zmanjšale. Zmanjšuje se tudi razlika med harmonizirano inflacijo v Sloveniji in evro območju, posebno hitro se zmanjšujejo razlike v osnovni inflaciji, ki je v Sloveniji že nižja kot v evro območju. Cene industrijskih proizvajalcev se še naprej počasi povečujejo, razlike v rasti cen med področji ostajajo velike; cene proizvodov za domači trg in za trge izven evro območja so zrasle, cene proizvodov za trge v evro območju pa so padle. Pričakovanja ne kažejo na večje spremembe dinamike cen; pričakovane drobnoprodajne cene blaga ostajajo nekaj nad dolgoročnim povprečjem, pričakovane cene storitev stagnirajo. Tudi pri proizvajalčevih cenah kratkoročna pričakovanja ne kažejo opaznih sprememb v dinamiki. Cene surovin so v aprilu porasle, najbolj cene hrane, kovine pa so se pocenile. Navkljub naraščanju so cene surovin konec aprila ostale opazno pod ravnijo pred letom.

Plače tako kratkoročno kot dolgoročno še naprej padajo; razlike v dinamiki so bile velike, dolgoročna dinamika je bila v večini dejavnosti negativna; v letu dni so se najbolj znižale plače v izobraževanju.

Na znižanje je vplivalo manjše število delovnih ur v februarju, ki je bilo precej večje od običajnega sezonskega. Plače v javnem sektorju še naprej pešajo hitreje kot v ostalih; najhitreje v šolstvu. Dinamika enotnih stroškov dela in mase stroškov dela za tri ključne segmente javnega sektorja: državo, šolstvo in zdravstvo kaže, da so enotni stroški dela konec 2012 pod nominalno! ravnjo na začetku krize v vseh treh segmentih in da je bilo zmanjšanje v zdravstvu in v šolstvu večje kot v evro območju. Ker pa se je zaposlenost v javnem sektorju v Sloveniji zmanjševala manj kot v evro območju ali pa se je povečala, je masa stroškov dela v zdravstvu in šolstvu do sredine 2011 porasla bolj kot v evro območju, potem pa se je razlika začela zmanjševati, najbolj v 2012. V ožji državi je masa stroškov dela vse od začetka krize sledila gibanju mase plač v evro območju, le da je bolj nihala. Relativno gibanje enotnih stroškov dela v javnem sektorju je bilo drugačno kot v izvoznem delu gospodarstva, ki od sredine 2010 posluje brez večjih ovir na strani povpraševanja. V predelovalni dejavnosti so enotni stroški dela ves čas krize naraščali približno tako hitro kot v evro območju, zmanjševanje zaposlenosti pa je bilo precej hitrejše, zato je masa stroškov dela od konca 2010 dalje vse bolj zaostajala za ustrezno maso v evro območju. Ker se je izvozno trošenje po 2010 gibalo z enako dinamiko kot v EU, se je konkurenčnost po 2010, v nasprotju s splošnim prepričanjem in mnenjem EU Komisije, v Sloveniji povečevala hitreje kot v EU.

Javnofinančni prihodki so marca padli, aprila pa še za več porasli, a so precej zaostali za lanskimi. K velikemu medletnemu zmanjšanju neposrednih davkov je levji delež zaradi poračuna preveč plačanega davka prispeval davek na dobiček, k padcu pa je prispevala tudi manjša dohodnina. Prispevki so se aprila popravili, tudi medletna stopnja se je dvignila. Domači davki na blago in storitve so aprila presegli ustrezne davke lani; večino razlike so prispevale trošarine. Ker se je prispevek neto izvoza blaga in storitev k domačemu produktu v drugem delu lanskega leta močno povečal, zaostajanje donosa od davka na dodano vrednost ne preseneča.

Krediti podjetjem in gospodinjstvom so se zmanjšali tako februarja kot marca, medletna stopnja pa se ni spremenila. Krediti podjetjem se zmanjšujejo hitreje kot prebivalstvu. Skupni krediti podjetjem in prebivalstvu so prenehali rasti po drugem četrtletju 2010 in začeli padati po drugem četrtletju 2011. Zaradi zaostritve zahtev evropskega regulatorja (EBA), so se skupni krediti takrat začeli ponovno zmanjševati tudi v celotnem evro območju. V obdobju zaostrovanja likvidnosti bank se je kreditni potencial bank za kreditiranje podjetij in prebivalstva zmanjšal tudi zaradi večjega kreditiranja države. Celotni krediti (državi, podjetjem in prebivalstvu) so začeli hitreje padati šele lani. Depoziti se zmanjšujejo počasneje kot krediti; skupni so se februarja in marca celo povečali. Povečanje obrestnih mer ECB doslej ni imelo učinkov na obrestne mere na denarnem trgu. Osnovne značilnosti obrestnih mer na drobnoprodajnem trgu ostajajo enake; depozitne se zmanjšujejo, za podjetja so precej višje kot v evro območju, za prebivalstvo pa približno enake. Posojilne obrestne mere stagnirajo, za prebivalstvo so nižje kot v evro območju, za podjetja pa višje.

Februarski pozitivni saldo tudi dvomesečni saldo spreminja v rahlo pozitivnega. K temu so prispevali manjši primanjkljaj na računu blaga, večji presežek na računu storitev ter primanjkljaja na računu dohodkov in tekočih transferov. Neto zunanji dolg Slovenije je bil konec februarja manjši kot konec 2012; v bruto dolgu je že pol suverenega dolga.

  • ŠE NISTE NAROČNIK?

    Naročite se na revijo in prejmite brezplačen dostop do člankov.

    Naročite revijo

Prijava za obstoječe člane

Vpiši uporabniško ime in geslo:

Pozabili geslo? Naročite se