1. Zakaj pravzaprav gospodarimo?

Brezposelnost¹ nezadržno raste; ne le v Sloveniji, tudi v EU in v svetu. Za enkrat nič ne kaže, da se bo njena rast kmalu zaustavila, in še manj, da se bo brezposelnost znižala; verjetne so majhne oscilacije z dolgoročno rastjo. Že nekaj desetletij namreč ne gospodarimo zaradi pomanjkanja dobrin in storitev, teh je slej ko prej preveč, ampak zato, da ustvarjamo nova delovna mesta. Ne da bi z njimi povečali ponudbo dobrin in storitev, ampak da bi povečali povpraševanje po njih; v storitvah delovna mesta ustvarjamo pravzaprav zato, da proizvedeni produkt lažje prerazdelimo. Z njimi torej poskušamo le zmanjšati učinke tehnološkega napredka, ki iz produkcije dobrin izriva delo. Posledic tega izrivanja sodobne kapitalistične družbe ne znajo odpraviti; izmišljanje novih storitev (javnih ali privatnih) ne zadošča za dolgoročno zmanjšanje brezposelnosti, »varčevanje« v gospodarstvu, v katerem je zaposlenost določena z gospodarsko aktivnostjo, ta pa s povpraševanjem, pa tudi kratkoročno ne more prinesti drugega kot podaljševanje stagnacije in višjo brezposelnost. Te tudi ni mogoče zmanjšati z večjo konkurenčnostjo EU ali Slovenije. Ko vsi »varčujejo« ali povečujejo konkurenčnost, smo kar naprej na istem; še več dobrin ostaja neprodanih, še več ljudi brez dela.

V nadaljevanju se ukvarjamo z opisom delovanja trga dela v Sloveniji v razdobju gospodarske krize in s povezavami med gospodarsko aktivnostjo in brezposelnostjo pa tudi z značilnostmi brezposelnosti v EU. Vsaj za slednjo so v veliki meri krive kar gospodarske politike EU, ki so z vsiljevanjem politike ponudbe in ustvarjanjem »družbe znanja« v desetletju bolj ali manj uničile evropsko industrijo in ustvarile milijone brezposelnih.

2. Slovenski trg dela v kriznem razdobju

Osnovni podatki o aktivnem in delovno aktivnem prebivalstvu ter zaposlenih, samozaposlenih in brezposelnih so z letnimi povprečji za razdobje 2005-2012 prikazani v Tabeli 1, število na ZRSZ registriranih iskalcev zaposlitve v Sloveniji po mesecih pa še na Sliki 1 skupaj z letnimi deleži žensk in moških iskalcev.