Skupno domače trošenje je marca sezonsko poraslo, bolj dolgoročna dinamika pa je bila negativna. Trendno se zmanjšujejo trošenje države, investicije in izvoz, pa tudi, kljub nenavadnemu porastu v marcu, trošenje prebivalstva. Pričakovanja kažejo, da lahko v naslednjih nekaj mesecih pričakujemo pešanje trošenja prebivalstva, poslabšanje dinamike izvoza in nadaljevanje padanja investicij. V aprilu se je poslabševanje v blagovni menjavi nekoliko zaustavilo, ugodnejši od predhodnih mesecev so tudi rezultati v primerjavi s celotno EU27. Položaj Slovenije v EU se ni bistveno spremenil. Pogoji menjave v aprilu so bili neugodni. Gospodarska klima se je v maju nekoliko popravila; na to sta vplivala rahlo zvišanje zaupanja v gradbeništvu in storitvenih dejavnostih. Vse dejavnosti pa še naprej tarejo šibko povpraševanje, nedostopnost kreditov in konkurenca. V EU27 se je gospodarska klima močno poslabšala; zmanjšanja naročil v predelovalni dejavnosti, gradbeništvu in trgovini na drobno so povečala poslovni pesimizem.

Industrijska produkcija se je aprila zvišala. Čeprav je bila 10 odstotkov nižja kot marca, je bila večja od lanskoletne; na dvig kaže tudi impulzni trend. V EU27 in EA17 se je aprila industrijska produkcija skrčila v primerjavi z marcem in v primerjavi z lanskim aprilom. Vrednost gradbenih del se še naprej zmanjšuje tako po mesečni kot po medletni dinamiki, tudi impulzni trend kaže navzdol. Padanje števila turističnih prenočitev se je ustavilo, povečale so se tudi nočitve domačih gostov. Cestni promet stagnira, letalski se hitro krči, pomorskemu gre bolje. Stanje na trgu dela se je popravilo, povečalo se je število zaposlenih, ki pa še zaostaja za številom v lanskem letu. Hitro se zmanjšuje registrirana brezposelnost, vendar se mnogi, ki zapustijo Zavod, ne zaposlijo. Stopnja anketne brezposelnosti v EU27 ostaja visoka, v evro območju je še višja; število brezposelnih v EU se približuje 25 milijonom; več kot 17 milijonov jih je v evro območju. V letu dni se je brezposelnost povečala v petnajstih, zmanjšala pa v enajstih članicah EU, najbolj v baltskih državah.

Maja so cene porasle, bolj dolgoročna dinamika pa se je zmanjšala, rast impulznega trenda je padla. Podražilo se je predvsem blago, nadpovprečno obleka in obutev ter brezalkoholne pijače in hrana, pocenili pa so se prevoz, stanovanjska oprema, komunikacije, stanovanja in naftni derivati. Povečanje cen v Sloveniji je spremljalo zmanjšanje cen v evro območju, vendar sta medletni povečanji podobni, osnovna inflacija pa v Sloveniji zaostaja za inflacijo v evro območju. Pričakovanja kažejo nadaljevanje dosedanje dinamike življenjskih stroškov; dinamika cen storitev bo še pešala, dinamika cen blaga pa ne. Rast cen proizvajalcev se je okrepila, pričakovana dinamika ne; hitrega pešanja ne gre pričakovati. Svetovne cene surovin v evrih so se od sredine maja do sredine junija, razen cen zlata in hrane, zmanjšale. Aprila so se povprečne plače v večini dejavnosti skrčile; skrčile so se tudi v primerjavi z aprilom lani. Stroški dela v Sloveniji naraščajo počasneje kot v evro območju, kjer so se v letu dni zvišali, v Sloveniji pa znižali; v konkurenčno pomembni predelovalni dejavnosti so zaostali za skoraj pet odstotnih točk. Po 2009/II, ko jih je pognala v nebo, je uspelo zaustaviti rušilne posledice plačne reforme iz 2008; stroški dela v slovenskem javnem sektorju rastejo počasneje kot v Nemčiji in Avstriji, ki občasno objavljata ustrezne podatke.

Podatki o javnofinančnih prihodkih so (že sedem mesecev!) nepopolni. Skupni prihodki so se maja zmanjšali za desetino, močno je padla tudi bolj dolgoročna dinamika; skrčili so se prihodki od neposrednih in posrednih davkov. Presenetljiv je močan medletni padec neposrednih davkov, pri katerih ni veliko premikov plačil. Kaže, da je ključen prispevek k padcu prinesla letošnja davčna reforma, ki je oklestila prihodke od davka na dobiček. Padec je še povečalo zmanjšanje prihodkov od dohodnine, kjer pa je težje oceniti učinek popravljanja davčnega sistema, saj je skupen donos dohodnine v aprilu in maju letos praktično enak kot lani. Ker pa so maja padli tudi sicer stabilni prispevki, je hitro pešanje dohodnine lahko že posledica zmanjšanja plač. Tudi prihodki od posrednih dajatev so maja močno padli, vendar je bil padec verjetno posledica premika vplačil, to je visokega aprilskega povečanja. Pri davku na dodano vrednost obračunanem pri uvozu, ki ni pod vplivom premikanja vplačil, se ni dogodilo nič posebnega.

Tudi aprila so se skupni krediti podjetjem in prebivalstvu zmanjšali, a manj kot marca, medletna stopnja krčenja pa je dosegla 4.4%. Posegi evropskih regulatorjev imajo pričakovane posledice; tako kot v Sloveniji, kjer se krediti podjetjem zmanjšujejo že vse od sredine 2010, je zahteva EBA v tretjem četrtletju lani sprožila obrat v dinamiki kreditov evro območja. Ker lastniki ne morejo izvesti zahtevane dokapitalizacije, banke izpolnjujejo zahteve regulatorjev s krčenjem naložb, predvsem dobrih, saj le takšne lahko zaprejo v kratkem obdobju, ki ga zahtevajo regulatorji. Praktično izravnana plačilna bilanca je v 2011 največ prispevala k zaustavljanju krčenja depozitov, ki bi ga sicer povzročilo krčenje kreditov. Stopnje rasti skupnih depozitov so se začele počasi povečevati, rast pri prebivalstvu je precej bolj sistematična kot pri podjetjih. Obrestne mere ECB ostajajo nespremenjene, euribor pa navzdol potiskajo triletni krediti ECB. Posojilne obrestne mere se le počasi znižujejo, depozitne obrestne mere stojijo. Dinamika obrestnih mer v evro območju je podobna kot v Sloveniji.

Aprilski presežek na tekočem računu izravnava štirimesečno plačilno bilanco; sestavljajo ga majhen presežek blagovne menjave, tradicionalen presežek storitvene menjave, ter primanjkljaja v dohodkih faktorjev in neto transferjev. Tudi pa štirih mesecih skupaj je saldo tekoče bilance rahlo pozitiven, kar je rezultat manjšega blagovnega primanjkljaja, nekoliko večjega storitvenega presežka, večjega primanjkljaja v dohodkih faktorjev in primanjkljaja v neto tekočih transferih od lanskih. Finančni račun kaže na nadaljevanje počasnega zadolževanja; oblike zadolževanja se spreminjajo. Kapital prihaja prek računa neposrednih in ostalih naložb, odteka pa prek naložb v vrednostne papirje. Neto zunanji dolg konec marca presega 12 milijard evrov, delež države v bruto zunanjem dolgu se še povečuje in bliža polovici.