Skupno domače trošenje je novembra precej zaostalo za oktobrom, vendar je bolj dolgoročna dinamika porasla, rast impulznega trenda pa je bila največja v zadnjih dvanajstih mesecih. Kljub krepitvi bolj dolgoročne dinamike trošenje prebivalstva pa trošenje za trajne dobrine ostaja za desetino manjše kot na začetku krize, izvozno povpraševanje pa se je konec leta povsem umirilo. Obratov letos ni pričakovati, saj se pešanje pričakovanega domačega povpraševanja po trajnih dobrinah in tujega povpraševanja nadaljuje; dinamika v EU pa je podobna. Decembrska blagovna menjava je bila izrazito slaba: manjša kot v predhodnih mesecih, njen saldo pa bolj negativen. Visoka medletna rast je proti konca leta hitro usihala, a je skupni izvoz v celem lanskem letu vseeno prvič presegel mejo 20 milijard €. Primanjkljaj se je lani ponovno nekoliko povečal, primanjkljaj z Nemčijo pa se je spremenil v četrt milijardni presežek, pomen Nemčije v slovenskem izvozu se je vrnil na raven pred sedmimi leti. Pesimizem se je okrepil; najbolj zaradi padca zaupanja v trgovini na drobno, ki jo tareta premajhno povpraševanje in prevelika konkurenca. Zaupanje v predelovalni dejavnosti je ostalo malone nespremenjeno; boljše rezultate preprečuje nezadostno domače povpraševanje, zaupanje v storitvenih dejavnostih se je nekoliko zmanjšalo. Spet je upadlo zaupanje v gradbeništvu, ki ga tareta premajhno povpraševanje in prevelika konkurenca. Splošna gospodarska klima v EU27 se je v januarju le nekoliko otoplila.

Industrijska produkcija se je decembra malenkostno znižala, obrati gor ali dol so kratkotrajni in ne posebno veliki, mrtvilo se nadaljuje. Podobno je v EU, kjer je proizvodnja padla v dvanajstih zrasla pa v enajstih državah s podatki; še nekoliko slabše je v evro območju. Krčenje v gradbeništvu se spet krepi, tudi impulzni trend ne kaže dobro. Turizem je lani cvetel, a impulzni trend kaže na nekoliko skromnejše rezultate. Zmanjševanje aktivnosti v večini transportnih dejavnosti se nadaljuje; izjema ostaja pomorski transport. Število iskalcev zaposlitve se je v januarju precej povečalo, a vsaj deloma gre za običajno sezonsko povečanje. Brezposelnost se povečuje tudi v EU, kjer stopnja brezposelnosti ostaja pri desetih odstotkih, v evro območju pa je še nekoliko višja.

Počasno umirjanje cen se bo najbrž nadaljevalo; januarski padec je bil predvsem sezonski. Razlike med rastjo cen blaga in storitev so bile velike; prve navzdol potisnile decembrske razprodaje, konec akcijskih prodaj pa je botroval januarskim podražitvam. Cenovna pričakovanja kažejo na nadaljevanje počasnega umirjanja rasti cen. Cene surovin se še naprej umirjajo, do sredine februarja so v evrih padle za 0.3%, pred letom dni so bile celo za 17% višje. Rast plač se še naprej umirja; velik decembrski padec je sicer sezonske narave, a gre tudi za trendno umirjanje. Povprečne plače v 2011 so bile le za 2 odstotka višje kot leto prej, kar je najnižje medletno povečanje. Razlike med sektorji se zmanjšujejo; v nekaj sektorjih so bile povprečne plače lani celo absolutno nižje kot leto prej, znižanja pa niso bile velika.

Neurejeni podatki zamegljujejo dinamiko javnofinančnih prihodkov Po skoku v decembru so bili sicer javnofinančni prihodki v povprečju zadnjega četrtletja 2011 ponovno na »normalni« trajektoriji, za približno deset odstotkov večji kot v tretjem četrtletju in za slaba dva odstotka nižji kot leto prej, januarski pa so približno ustrezali tej trajektoriji in bili malo višji kot v januarju 2011. Tudi trendna dinamika je bila pozitivna in visoka, vendar je zaradi velikih prelomov v podatkovnih serijah ocena smeri vprašljiva - vsaj manj točna kot običajno. Neposredni davki in ostali prihodki so v januarju precej zaostali za povprečjem zadnjega četrtletja 2011, a so navkljub temu bolj dolgoročno porasli, kar pa gre v večji meri pripisati administrativnim spremembam kot dogajanjem v gospodarstvu. Januarski podatki o prispevkih so prvi kolikor toliko zanesljiv kazalec zadovoljive dinamike. Bolj dolgoročna dinamika davka na dodano vrednost je negotova. DDV se je januarja močno povečal, vendar so premiki v plačilih med meseci preveliki za potrditev trendov; dinamika bolj stabilnih prihodkov od DDV na uvoz vendarle kaže, da je zadovoljiva. Trošarine so bile v januarju praktično enake lanskim.

Krediti prebivalstvu in podjetjem se še naprej zmanjšujejo, padanje se je decembra močno pospešilo. Dodaten pospešek padanju je dal nakup zakladnih menic, ki bi ga banke mogle financirati s ponudbo triletnega denarja ECB, a so ga z zmanjšanjem kreditov podjetjem in prebivalstvu; nakup zakladnih menic je za banke mnogo bolj privlačen od kreditov podjetjem in prebivalstvu. Razlika v dolgoročni rasti kreditov med Slovenijo in evro območjem se še povečuje, zaostritev zahtev EBA pa bo poslabševanje kreditnega napajanja pospešilo tudi v evro območju, zato se relativno zaostajanje Slovenije ne bo več povečevalo. Zaradi naložb v državne papirje in transakcij s tujino so depoziti podjetij in prebivalstva navkljub pešanju ustreznih kreditov porasli, a premalo, da bi zadržali poslabševanje bolj dolgoročne dinamike.

Primanjkljaj v decembru kvari plačilno bilanco za 2011; izredno velika statistična napaka, preko pol milijarde evrov, pa onemogoča trdnejše zaključke o plačilnobilančni uspešnosti v 2011. Po decembrskem primanjkljaju je celoletni saldo postal negativen; večji presežek v storitvah in dobro črpanje transferov s strani države nista odtehtala sicer skromnega blagovnega primanjkljaja in velikega odliva oziroma primanjkljaja v dohodkih faktorjev. Kapital prihaja prek neposrednih in naložb v vrednostne papirje; saj tuje naložbe v Sloveniji rasejo, naše v tujini pa so povsem usahnile. Vračanje dolgov povečuje odliv kapitala. Neto dolg Slovenije do tujine se počasi zmanjšuje predvsem zaradi večjega padca bruto zunanjega dolga in manjšega padca terjatev do tujine.