Avtorji

  • Velimir Bole
  • Jože Mencinger
  • Franjo Štiblar
  • Robert Volčjak

Mrtvilo

Gospodarska gibanja 448

Domače končno povpraševanje se krči, poslabšala se je tudi bolj dolgoročna dinamika. Najbolj se je skrčilo trošenje prebivalstva, ki naj bi še v prvem četrtletju presenetljivo poraslo, že aprila pa opazno zaostalo za marcem. Precej so se zmanjšale investicije, a se bolj dolgoročna dinamika ni poslabšala. Aprila se je okrepilo le trošenje države za blago in storitve, ki pa je ob stihijskem vladnem klestenju izdatkov nestabilno. Izvozno povpraševanje se je ustavilo; dolgoročna dinamika je postala negativna.

Dinamika dodane vrednosti v industriji, trgovini, gostinstvu, transportu, finančnih in zavarovalnih storitvah ter v poslovanju z nepremičninami ostaja praktično enaka povprečju evro območja. Le malo slabša je dinamika dodane vednosti v sektorju profesionalnih, znanstvenih in tehničnih storitev. Dodana vrednost v kmetijstvu in gradbeništvu še naprej pada in v dinamiki vse bolj zaostaja za ustrezno dinamiko v evro območju. Generiranje dodane vrednosti v javnem sektorju je v Sloveniji hitrejše kot v evro območju, čeprav rast stroškov dela v javnem sektorju že več kot dve leti zaostaja za rastjo v najbolj varčnih državah evro območja.

Velik medletni padec trgovinske menjave v maju je posledica šibke gospodarske aktivnosti in manjšega števila delovnih dni v primerjavi z lanskim majem. Trgovinski primanjkljaj je bil maja pod povprečjem letošnjih petih mesecev. Medletna dinamika izvoza in uvoza je slabša kot v EU27, ob nižji medletni rasti izvoznih in uvoznih cen pa so se pogoji menjave Sloveniji poslabšali bolj kot EU27. Kar visoko pokritje uvoza z izvozom tako maja kot v petih letošnjih mesecih je rezultat primanjkljaja v menjavi s članicami EU in presežka z nečlanicami.

Gospodarska klima se je junija predvsem zaradi znižanje zaupanja v predelovalnih ter storitvenih dejavnostih še nekoliko poslabšala; julija se stanje v predelovalnih dejavnostih ni bistveno spremenilo, v storitvenih dejavnostih pa se je nezaupanje še okrepilo. Zaupanje v gradbeništvu do junija ostaja nespremenjeno na izjemno nizki ravni, v juliju se je malo popravilo. Povečanemu zaupanje v trgovini na drobno je julija sledil močan zasuk navzdol. Gospodarska klima v celotni EU27 se je v primerjavi z enakim obdobjem lani poslabšala.

Industrijska produkcija in produkcija v predelovalnih dejavnostih, ki sta bili maja višji kot aprila, sta bili nižji kot v maju lani. Impulzni trend kaže, da obe praktično stagnirata. Podobna so gibanja povprečij v EU27 in v evro območju; ob rahlem povečanju od aprila do maja je medletna dinamika negativna. Med državami članicami, za katere so dostopni podatki, je industrijska produkcija v maju glede na april zrasla v trinajstih, padla pa v osmih. Vrednost gradbenih del še naprej hitro upada tako v med mesečnih kot medletnih primerjavah, impulzni trend vendarle kaže na morebiten zasuk. Podobni so vsaj po obliki rezultati v turizmu; tudi tu impulzni trend kaže zasuk navzgor; rezultate še naprej popravljajo tuji gosti. Med prometnimi panogami gre najslabše zračnemu in letališkemu prometu, precej bolje pa pomorskemu.

Hitro zmanjševanje števila brezposelnih se nadaljuje, a le polovica iskalcev dela, ki zapustijo spiske brezposelnih, se zaposli, druga polovica se preseli med neaktivno prebivalstvo. Brezposelnost v EU27 in v evro območju nezadržno raste; v slednjem je presegla 11 odstotkov, število brezposelnih v EU27 pa se je približalo 25 milijonom.

Pešanje aktivnosti vse bolj stiska cene. Življenjski stroški so se junija zmanjšali, padla je tudi bolj dolgoročna dinamika. Velikih sprememb v bolj dolgoročni dinamiki ni bilo; pocenitve so bile koncentrirane pri blagu, podražitve pri storitvah. Evropsko primerljiv indeks harmonizirane inflacije se je junija prav tako zmanjšal, dinamika cen v Sloveniji je praktično enaka dinamiki v evro območju. Proizvajalčeve cene so se malo povečale, bolj dolgoročna rast pa se je znižala; cene proizvodov za domači trg so junija stagnirale, cene proizvodov za trge izven EU27 pa so porasle. Julijska pričakovanja kažejo, da se bo umirjanje cen proizvajalcev v naslednjih mesecih nadaljevalo. Cene surovin na svetovnem trgu so se v zadnjem mesecu (do sredine julija) povečale; najbolj sta se podražili hrana in nafta, najmanj pa neprehrambene kmetijske surovine in zlato. Po rasti plač je maja prednjačilo rudarstvo, sledila mu je oskrba z električno energijo, plinom in vodo. Plače v javnofinančnem segmentu še naprej zaostajajo. Navkljub zmanjševanju oziroma padanju povprečnih plač se masa plač in ostalih izdatkov za zaposlene širše države povečuje po medletnih stopnjah, ki so višje kot lani.

Javnofinančni prihodki so junija porasli, dolgoročna dinamika ostaja negativna; fiskalni prihodki v drugem četrtletju so bili 10% nižji kot lani. Neposredni davki so se junija popravili, donos od davka na dobiček je dosegel normalno vrednost, izpad v maju in aprilu bo tako, verjetno, ostal trajen. Čeprav je dohodnina junija močno poskočila, ni dosegla lanske junijske ravni. Posredni davki so tudi junija močno padli. Takšno več mesečno opazno padanje posrednih davkov je nepričakovano; medletna stopnja je bila negativna pri obeh ključnih domačih davkih na blago in storitve. Da ne gre za daljnosežno in dolgoročno padanje donosa od domačih davkov kaže le davek na dodano vrednost od uvoza, ki letos ostaja na ravni preteklega leta.

Padanje kreditov se je junija pospešilo; skupni krediti podjetjem in prebivalstvu so se zmanjšali za 60 milijonov. Dinamika kreditov v evro območju se prav tako krči; v drugem četrtletju je medletna stopnja rasti kreditov podjetjem in prebivalstvu tudi v evro območju postala negativna. Relativno ugodna gibanja v plačilni bilanci prispevajo k skromnemu naraščanju depozitov, katerih bolj dolgoročna dinamika se sicer zmanjšuje že od sredine 2010.

AGREGATNO POVPRAŠEVANJE IN PRIČAKOVANJA

1. Pospešitev pešanja končnega trošenja po prvem četrtletju?

Domače končno povpraševanje se je aprila že drugič zapored zmanjšalo, dodatno se je poslabšala tudi bolj dolgoročna dinamika (rast impulznega trenda je padla že pod -4 na letni ravni).

Največ (za 80 milijonov) se je aprila zmanjšalo trošenje prebivalstva. To naj bi, po uradnih podatkih SURS-a, še v prvem četrtletju presenetljivo močno(!) porastlo, že aprila pa je opazno zaostalo za marcem, bolj dolgoročna dinamika se je zmanjšala za prek 3 odstotne točke na letni ravni (na -1.8%), rast impulznega trenda pa je padla še bolj, dosegla je celo drugo najnižjo vrednost po začetku krize (v januarju 2009). Aprila so se precej (za 50 milijonov zmanjšale tudi investicije, navkljub temu pa se bolj dolgoročna dinamika ni poslabšala (medletna stopnja se je celo opazno izboljšala). Od komponent domačega trošenja je aprila le trošenje države za blago in storitve okrepilo, tako tekočo kot dolgoročno dinamiko, ki je postala celo opazno pozitivna – žal pa je ta prav pri trošenju države daleč najbolj nestabilna, še zlasti v sedanjih razmerah, ko vlada stihijsko klesti izdatke.

Zadnji podatek za tuje končno povpraševanje je dostopen za maj, ko je izvoz nominalno sicer precej porasel, vendar manj od sezone. Tako je bolj dolgoročna dinamika izvoznega povpraševanja prvič v tem letu postala negativna.

Struktura končnega povpraševanja opazno determinira dinamiko dodane vrednosti sektorjev. Ker je struktura dinamike povpraševanja v Sloveniji in evro območju že skoraj dve leti nespremenjena in podobna, ostaja tudi sektorska dinamika dodane vrednosti Slovenije glede na evro območje še naprej praktično nespremenjena.

Dinamika proizvodnje dodane vrednosti v sektorjih industrije, trgovine, gostinstva, transporta, finančnih in zavarovalnih storitev, ter v poslovanju z nepremičninami je še naprej praktično enaka kot v povprečju evro območja. Malenkost slabša je dinamika dodane vednosti v sektorju profesionalnih, znanstvenih in tehničnih storitev, vendar je osnovna oblika trajektorije enaka, razlike v rasti se gibljejo okoli 1.5 odstotne točke, pri čemer so siceršnje stopnje rasti v zadnjih dveh četrtletjih blizu ničle.

Dodana vrednost – »normalni« sektorji

Vir: Eurostat; lastni izračuni
Opomba: Industrija, trgovina, gostinstvo, transport, finančne in zavarovalne storitve, profesionalne, znanstvene in tehnične storitve ter poslovanje z nepremičninami; medletne stopnje za četrtletja

Dodana vrednost – »normalni« sektorji

Kmetijstvo in predvsem gradbeništvo še naprej generirata »maelstrom« krize v Sloveniji. Navkljub rahlemu izboljšanju po začetku 2011, dodana vrednost v obeh sektorjih še naprej izrazito pada in v dinamiki bistveno zaostaja za ustrezno dinamiko v evro območju. V gradbeništvu pada po medletnih stopnjah rasti okoli 16%, kar je za preko 10 točk hitreje kot v evro območja. V kmetijstvu dodana vrednost pada po okoli 4% in zaostaja za dinamiko kmetijstva v evro območju za približno 6 odstotnih točk letne rasti.

Dodana vrednost - »zaostajajoča« sektorja

Vir: Eurostat; lastni izračuni
Opomba: Gradbeništvo in kmetijstvo; medletne stopnje rasti za četrtletja

Dodana vrednost - »zaostajajoča« sektorja

Generiranje dodane vrednosti v državi (v administraciji, zdravstvu in šolstvu) je sistematično in opazno hitrejše v Sloveniji kot v evro območju (na začetku letošnjega leta za približno 1 odstotno točko letne rasti), čeprav stroški dela v teh sektorjih (kot smo pokazali v predhodnih Gospodarskih Gibanjih) že več kot dve leti opazno zaostajajo za najbolj varčnimi državami v evro območju (na primer, za Nemčijo).

Dodana vrednost - »prehitevajoči« sektor

Vir: Eurostat; lastni izračuni
Opomba: Administracija, zdravstvo in šolstvo; medletne stopnje rasti

Dodana vrednost - »prehitevajoči« sektor

Pričakovano izvozno trošenje se še naprej poslabšuje. Izboljšanje izvoznega povpraševanja pričakuje približno toliko podjetij, kot jih pričakuje poslabšanje. Pričakovanja so torej že opazno pod dolgoletnim povprečjem. Gre predvsem za posledico pešanja izvoznih trgov, saj je (ocenjen) konkurenčni položaj še vedno soliden (boljši kot, na primer, v 2005). Poslabšanje izvoznih pričakovanj je v Sloveniji podobno kot v evro območju.

Pri domačem trošenju kažejo pričakovanja nadaljnje relativno pešanje trošenja storitev; krčenje trošenja pričakuje več podjetij, kot jih pričakuje povečanje trošenja. Istočasno pa pričakovano trošenje blaga na domačem trgu ne kaže pešanja, pri trgovini na drobno se pričakovanja na primer gibljejo okoli dolgoletnega povprečja. V evro območju je bilo julija pričakovano trošenje v trgovinah na drobno malenkost slabše kot v Sloveniji.

2. Neugodna medletna dinamika blagovne menjave v maju

Velik padec menjave je posledica tako poslabšane dinamike gospodarske aktivnosti kot manjšega števila delovnih dni v letošnjem maju v primerjavi z lanskim. Ob tem je SURS še revidiral podatke za prve štiri mesece 2012. Tudi impulzni trend je v maju negativen, tako za skupni izvoz kot skupni uvoz (izraziteje). Hkrati pa je zunanje neravnotežje v maju pod povprečjem letošnjih petih mesecev. Medletna dinamika izvoza in uvoza je v celotni EU mnogo ugodnejša kot v Sloveniji. Medletna rast izvoznih in uvoznih cen je v Sloveniji pod povprečjem EU, pri čemer so se pogoji menjave Sloveniji poslabšali bolj kot EU27. V maju letos so namreč v primerjavi z enakim mesecem lani izvozne cene Slovenije višje 2.9%, EU27 5.3%, uvozne cene Slovenije višje 4.4%, EU27 6.8%.

Trgovinska menjava
mio. €

Vir: SURS

Trgovinska menjava

V maju 2012 je znašal skupni izvoz 1792 milijonov € (2.7% manj kot maja 2011), pri čemer je bila odprema blaga v EU 1242 milijonov € (6.5% manj kot pred letom), izvoz v nečlanice EU pa 550 milijonov evrov (7.2% več kot pred letom). Skupni uvoz je bil maja letos 1835 milijonov € (kar za 10.5% manj kot maja lani), pri čemer je bil prejem blaga iz EU 1394 milijonov € (13.1% manj), uvoz iz nečlanic EU pa 441 milijonov € (0.9% manj kot maja 2011). Tako je bil primanjkljaj v skupni blagovni menjavi v maju 43 milijonov €, pokritje skupnega uvoza z izvozom 97.7%. V menjavi s članicami EU je bil primanjkljaj 152 milijonov € in pokritje uvoza z izvozom 89.0%, v menjavi s članicami EU pa presežek 109 milijonov € in pokritje 124.7%.

V petih mesecih 2012 skupaj je znašal skupni izvoz 8738 milijonov €, uvoz 9222 milijonov €, kar pomeni primanjkljaj 484 milijonov € in 94.8% pokritje uvoza z izvozom. V menjavi s članicami EU je bil v petih mesecih skupni izvoz 6189 milijonov €, skupni uvoz 7009 milijonov €, kar pomeni primanjkljaj 820 milijonov € in 88.3% pokritje uvoza z izvozom. V menjavi z nečlanicami EU je bil skupni izvoz 2549 milijonov €, skupni uvoz 2213 milijonov €, kar pomeni presežek 336 milijonov € in 115.2% pokritje uvoza z izvozom.

3. Ohladitev v predelovalnih in storitvenih dejavnostih

Gospodarska klima se je v juniju in juliju še nekoliko poslabšala. Po anketi Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) o gospodarski klimi je njen kazalnik po majskem malenkostnem povišanju v juniju padel za 3 točke, od junija lani je nižji za 12 odstotnih točk, hkrati pa je njegova vrednost za 16 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja. Na junijsko znižanje gospodarske klime je vplivalo predvsem znižanje zaupanja v predelovalnih ter storitvenih dejavnostih. Tudi julija se stanje ni bistveno spremenilo; kazalnik gospodarske klime je ostal nespremenjen; nezaupanje v predelovalni dejavnosti se ni spremenilo, v storitvenih dejavnostih pa se je nezaupanje še okrepilo.

Vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih v juniju je bila za 2 odstotni točki nižja kot maju, glede na junij lani je bila njegova vrednost nižja za 14, glede na dolgoletno povprečje pa za 9 odstotnih točk. V juliju je bilo glede na julij lani zaupanje v predelovalnih dejavnostih za 12 odstotnih točk nižje. Vrednosti kazalnikov pričakovanj za naslednje tri mesece so se večinoma zvišale, razen pri pričakovanem skupnem povpraševanju in pričakovanih cene, ki sta se znižala. Med kazalniki stanj pa se je v juniju glede na predhodni mesec najbolj znižala vrednost kazalnika izvoznih naročil.

Naročila v predelovalni dejavnosti

Vir: Eurostat

Naročila v predelovalni dejavnosti

Po majskem porastu optimizma je zaupanje v storitvenih dejavnostih junija uplahnilo, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja v teh sektorjih v juniju za 4 odstotne točke nižja kot maja in hkrati za 28 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja; v primerjavi z junijem lani je bila njegova vrednost nižja za 13, v juliju v primerjavi z julijem lani pa za 14 indeksnih točk.

Zaupanje v gradbeništvu ostaja nespremenjeno, saj je bila vrednost kazalnika zaupanja v tem sektorju v juniju v primerjavi s predhodnim mesecem enaka, v primerjavi z lanskim junijem pa je bila za 2 odstotni točki višja, a hkrati za 27 odstotnih točk nižja od dolgoletnega povprečja. Med kazalniki pričakovanj se je glede na prejšnji mesec zvišala vrednost kazalnika pričakovane cene, vrednost kazalnika pričakovano zaposlovanje se je znižala, vrednost kazalnika pričakovana skupna naročila pa je ostala nespremenjena. Glavni omejitveni dejavnik v gradbeništvu v juniju je bilo nezadostno povpraševaje, s čimer se je spopadalo 54% gradbenih podjetij. V juliju se je zaupanje nekoliko popravilo; bilo je za 5 indeksnih točk višje kot junija.

Vrednost kazalnika zaupanja v trgovini na drobno v juniju se je glede na maj povišala za 3 odstotne točke, glede na junij lani pa je bil kazalnik nižji za 8 odstotnih točk. Junijski porast pa se je v juliju spremenil v padec kar za 9 indeksnih točk. Vrednosti kazalnikov pričakovanj za naslednje 3 mesece so se junija v primerjavi mesecem majem večinoma zvišale, razen kazalnikov pričakovanega poslovnega položaja in pričakovane prodaje. V juniju je bil delež podjetij v sektorju, ki pravijo, da je povpraševanje nizko, 55%, 52% podjetij pa je kot omejitveni dejavnik navedlo konkurenco v panogi.

Gospodarska klima v celotni EU27 se je v primerjavi z enakim obdobjem lani poslabšala. Po podatkih Eurostata so se v juniju 2012 naročila v predelovalni dejavnosti glede na mesec poprej sicer zvišala za 0,5 odstotne točke, glede na junij lani pa so nižja za dobrih 17 odstotnih točk. Glede na junij lani so se v letošnjem juniju za 2,5 odstotne točke znižala naročila v gradbeništvu, pričakovanja v trgovini na drobno pa so se poslabšala za 2 odstotni točki. Splošni poslovni optimizem se je v juniju v celotni sedemindvajseterici nekoliko poslabšal in sicer za 1,3 odstotne točke, v primerjavi z lanskim junijem pa je bil nižji za slabih 12 odstotnih točk.

GOSPODARSKA AKTIVNOST IN ZAPOSLENOST

4. Industrijska produkcija nižja

Industrijska produkcija se je v medletni primerjavi znižala. Po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a je bila industrijska produkcija v maju sicer za slabe 4% višja kot mesec prej, hkrati pa za 3,5% nižja kot v maju lani. Impulzni trend kaže, da se je v maju mesecu industrijska produkcija povečevala po stopnji 0,11% mesečno. Zaloge industrijskih produktov pri proizvajalcih so bile v maju za 0,2% nižje kot v aprilu, v primerjavi z lanskim majem pa za 5,6% višje.

Dejavnost rudarstva se je po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a v maju v primerjavi z majem 2011 povečala za skoraj 17%. Impulzni trend pa kaže, da se je v maju dejavnost rudarstva zniževala po stopnji -0,55%.

Produkcija predelovalnih dejavnosti se je po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a v maju glede na maj 2011 skrčila za dobrih 5%, impulzni trend pa kaže, da se je v maju mesecu dejavnost predelovalne industrije zniževala po stopnji -0,14%.

Podatki Eurostata kažejo, da je v maju 2012 glede na april industrijska produkcija zrasla za 0,5% v EU27, na območju evra (EA17) pa za 0,6%. Glede na maj lansko leto pa se je v letošnjem maju industrijska produkcija v EU27 upadla za 2,3%, na območju evra pa za 2,8%. Med državami članicami, za katere so dostopni podatki, je industrijska produkcija v maju glede na mesec prej zrasla v trinajstih, padla pa v osmih državah in sicer največ v Litvi (-16,3%), največjo rast industrijske produkcije pa so zabeležili na Portugalskem (4,1%).

5. Porast tujega in padec domačega turističnega povpraševanja

Po podatkih SURS-a je bila vrednost gradbenih del, opravljenih maja letos, za skoraj 18% nižja od vrednosti gradbenih del, opravljenih v aprilu. Vrednost opravljenih gradbenih del se je v letošnjem maju v primerjavi z majem lani zmanjšala za skoraj 24%, medtem pa impulzni trend opravljenih gradbenih ur kaže navzgor in sicer po 0,46% mesečno.

Število turističnih prenočitev se je v splošnem nekoliko zmanjšalo. Aprila letos jih je bilo za 0,9% manj kot v enakem mesecu leta 2011, hkrati pa se je skupno število prenočitev v četrtem mesecu letos zviševalo (impulzni trend) po mesečni stopnji 1,22%. Pri tem je prišlo do precejšnjega porasta tujega turističnega povpraševanja, saj je v aprilu število turističnih prenočitev tujih gostov poraslo za slabo desetino glede na april 2011. Impulzni trend prenočitev tujih gostov v aprilu kaže pozitivno rast po stopnji 2,99% mesečno. Hkrati se je v letošnjem aprilu število prenočitev domačih gostov močno skrčilo in sicer za sedmino glede na enak mesec v lanskem letu.

Podatki SURS-a o transportu za maj kažejo, da je bilo v javnem cestnem prevozu prepeljanih za 3,4% manj in v zračnem prevozu za 15,2% manj potnikov kot maja lani, število opravljenih potniških kilometrov je bilo v javnem cestnem prevozu za 2,7%, v zračnem prevozu pa za dobro desetino manjše. V cestnem mestnem prevozu je bilo maja prepeljanih za dobro desetino manj potnikov kot v istem mesecu 2011. Potniški promet na brniškem letališču se je v letošnjem maju glede na maj 2011 zmanjšal za 14,9%. V pomorskem prevozu je bilo v maju prepeljanega za slabih 6% več blaga in opravljenih za 6,6% manj tonskih kilometrov kot maja lani.

6. Zmanjševanje brezposelnosti se nadaljuje

Število aktivnih prebivalcev se je po podatkih SURS-a v maju 2012 zmanjšalo na 923735 oziroma za 2268 oseb glede na mesec prej, glede na lanski maj pa se je število zmanjšalo za skoraj 14 tisoč oseb oziroma za 1,5%. V maju je bilo v Sloveniji 816939 delovno aktivnih prebivalcev. Glede na april se število delovno aktivnih ni bistveno spremenilo, glede na maj lanskega leta pa se je zmanjšalo za dobrih 12 tisoč oseb oziroma 1,5%. Med zaposlenimi jih je bilo v maju dobrih 92% zaposlenih pri pravnih osebah, njihovo število pa se je odmaja lani zmanjšalo za odstotek. Število zaposlenih pri fizičnih osebah se je glede na maj 2011 zmanjšalo za 4,8%. Med samozaposlenimi pa je bilo 58% samostojnih podjetnikov posameznikov, njihovo število se je v maju zmanjšalo za 346, od maja lani pa za 565 oseb oziroma 1,0%.

Iskalci dela

Vir: Eurostat

Iskalci dela

Po podatkih ZRSZ je bilo v Sloveniji v juniju 105630 registriranih brezposelnih oseb, kar je za 1166 oziroma 1,1% manj kot v maju ter za 1,4% manj kot junija lani. V juniju se je na Zavodu za zaposlovanje na novo prijavilo 6189 brezposelnih oseb, kar je 4,4 % manj kot v maju in 4,1 % manj kot junija lani. Med novo prijavljenimi je bilo 614 iskalcev prve zaposlitve, 1597 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 2967 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas. Odliv iz brezposelnosti je junija znašal 7355 brezposelnih oseb, med katerimi se jih je zaposlilo oziroma samozaposlilo 3863, kar je 17,3 % manj kot maja, v primerjavi z junijem 2011 pa je bilo zaposlitev za 21,9 % manj.

Po podatkih Eurostata je bila maja 2012 stopnja brezposelnosti na območju evra (EA17) 11.1%, kar je 0,1 odstotne točke več kot mesec prej ter 1.1 odstotne točke več kot v maju 2011. V celotni evropski sedemindvajseterici (EU27) je bila stopnja brezposelnosti v maju letos 10,3% in se je glede na enak mesec lani povečala za 0,8 odstotne točke. Po Eurostatovih ocenah je bilo v maju 2012 v EU27 24,9 milijona brezposelnih oseb, od tega 17,6 milijona na območju evra. Med posameznimi članicami EU so v maju 2012 najnižjo stopnjo brezposelnosti zabeležili v Avstriji (4,1%) in na Nizozemskem (5,1%), najvišjo pav Španiji (24,6%).

CENE IN PLAČE

7. Pešanje aktivnosti vse bolj stiska cene

Življenjski stroški so se junija zmanjšali za 0.6%. Padla je tudi bolj dolgoročna dinamika cen (rast impulznega trenda se je znižala na 1% letno).

Spremembe cen skupin proizvodov so se opazno razlikovale, vendar so bila zmanjšanja koncentrirana pri blagu (pocenilo se je za preko 1%), povečanja pa pri storitvah (podražile so se za 0.6%), vendar večjih sprememb v bolj dolgoročni dinamiki ne pri blagu ne pri storitvah ni bilo. Cene so se znižale predvsem zaradi sezonskih učinkov in svetovnih cen derivatov. Zaradi tega so se zmanjšale cene v skupini obleke in obutve (za 3.8%), hrane in brezalkoholnih pijač (za 2%) ter prevoza (za 0.8%). Neodvisno od zunanjih vzrokov so se bolj zmanjšale predvsem cene komunikacij (za 1%). K padcu skupne rasti cen so največ prispevale nižje cene sadja, obleke in obutve ter naftnih derivatov.

Cene so se povečale predvsem pri rekreaciji in kulturi, zaradi sezonskega dviga počitniških paketov. Povečanje teh cen je skupni indeks cen dvignilo za 0.3 odstotne točke.

Inflacija (harmonizirana)

Vir: Eurostat

Inflacija (harmonizirana)

Harmoniziran indeks cen, ki je evropsko primerljiv, se je junija prav tako zmanjšal za 0.6%, bolj dolgoročna rast cen pa se je malenkost povečala. V evro območju so se junija cene malo povečale, bolj dolgoročna rast cen pa se je komaj opazno zmanjšala in je bila praktično enaka kot v Sloveniji. Osnovna inflacija, ki ne vsebuje vplivov zunanjih (od gospodarstva malo odvisnih) faktorjev (namreč produktov zelene tržnice in energentov) je bila tudi junija v Sloveniji nižja kot v evro območju (medletna rast se je znižala na 1.45%, v evro območju pa na 1.85%).

Proizvajalčeve cen so se junija malo povečale (za 0.1%), zaradi opazno velike sezone pa se bolj dolgoročna rast cen celo znižala (medletna stopnja rasti je padla na 0.7%). Večja gospodarska aktivnosti na izvoznih trgih izven evro območja je dobro vidna tudi v strukturi dinamike rasti cen proizvajalcev. Tako so proizvajalčeve cene proizvodov za domači trg junija stagnirale, cene proizvajalcev, ki izvažajo izven evrskega območja, pa so porasle za 0.7%. Takšna je tudi struktura bolj dolgoročne dinamike cen industrijskih proizvajalcev (medletna stopnja rasti produktov za domači trg je 0.8%, proizvodov za izvozne trge izven evro območja pa 1.4%).

Julijska pričakovanja ne kažejo, da bi v bližnji prihodnosti struktura povečanja življenjskih stroškov bila še naprej takšna kot v juniju . Pričakovano povečanje cen blaga (v trgovini na drobno) je namreč še naprej nad dolgoletnim povprečjem, pričakovano povečanje cen storitev pa opazno pod. Če sodimo po pričakovanjih, se bo v naslednjih nekaj mesecih umirjanje proizvajalčevih cen nadaljevalo, saj so ustrezna pričakovanja že padla pod dolgoletno povprečje in še naprej padajo.

V zadnjem mesecu (do sredine julija) so se cene surovin (v evrih) povečale za skoraj 10%, vendar je le del tega povečanja prispevala sprememba tečaja evra. Najbolj sta se podražili hrana in nafta (v evrih za preko 13%), najmanj pa neprehrambene kmetijske surovine in zlato (za okoli 3.5% v evrih). V letu dni so se cene surovin povečale za 7.1% (v evrih). Najbolj so porasle cene hrane (v evrih za preko 21% ), najmanj pa cene kovin, ki so bile sredi julija v evrih za preko 11% nižje kot pred letom dni!

8. Povprečne plače države se še naprej počasi zmanjšujejo, skupni izdatki države za zaposlene pa rastejo hitreje kot lani

Podatki o plačah so dostopni do maja, ko so se povprečne plače povečale za 1.1%. Ker je maj sezonsko močan mesec, je bilo povečanje bolj dolgoročne dinamike plač znatno manjše, medletna stopnja rasti se je povečala le na 1.3%, impulzni trend, ki je pred tem dva meseca že padal, pa je maja stagniral.

V nekaterih sektorjih so maja plače precej poskočile, prednjačilo je predvsem rudarstvo in (precej manj) oskrba z električno energijo ter oskrba z vodo. Bolj dolgoročna dinamika rasti je še naprej zelo visoka v sektorju oskrbe z električno energijo (medletna rast povprečnih plač je bila 6.5%), zaradi skoka v maju pa je poskočila tudi bolj dolgoročna rast plač v rudarstvu (medletna stopnja rasti je bila maja skoraj 15%).

Plače v sektorjih javnofinančnega segmenta še naprej zaostajajo. V maju so od plač javnofinančnega segmenta padle samo plače zdravstva ter kulturnih in razvedrilnih dejavnosti, medtem ko je bila bolj dolgoročna rast plač v vseh sektorjih javnofinančnega segmenta negativna. Navkljub zmanjševanju oziroma padanju povprečnih plač v javnofinančnem segmentu se letos masa plač in ostalih izdatkov za zaposlene širše države povečuje po medletnih stopnjah, ki so opazno višje kot lani v istem obdobju. V povprečju prvih štirih mesecev letos je bila rast skoraj 2% (samo v aprilu so ustrezni izdatki porastli za preko 6%), v lanskem letu pa le 0.5%. V celem letu 2011 so izdatki za zaposlene celo padli za 0.9%, decembra pa so se znižali še opazno pod povprečje leta 2011, torej letošnji višji izdatki niso posledica prenosa iz lanskega leta.

FINANČNA GIBANJA

9. Pešanje davkov se širi

Podatki o javnofinančnih prihodkih še niso kompletni, težave na DURS-u trajajo že devet mesecev.

Javnofinančni prihodki so junija porasli za 5%, navkljub temu je dolgoročna dinamika še naprej opazno negativna; kumulativni fiskalni prihodki v drugem četrtletju so bili 10% (za 150 milijonov) nižji kot v lanskem letu.

Neposredni davki in ostali prihodki so se po padcu v maju junija popravili, vendar ne toliko da bi nevtralizirali majski izpad. Donos od davka na dobiček podjetij je v juniju dosegel ponovno pričakovano-normalno vrednost (bil je približno 2% višji kot lani), izpad v maju in aprilu (zaradi letošnje korekcije davčne oblike), ki smo ga omenili že v predhodnem mesecu (okoli 100 milijonov) bo tako, verjetno, ostal trajen.

Tudi dohodnina je iz nizke majske vrednosti poskočila za skoraj 50%, vendar navkljub temu ni dosegla vrednosti v lanskem juniju (bila je za 17 milijonov ali 6.8% nižja), tako da ostaja še naprej odprto vprašanje, ali je letošnje že dve mesečno zaostajanje za lanskimi vrednostmi posledica (začasnega) premika v timingu doplačil (vračil) ali pa letošnjega spreminjanja dohodnine.

Kot smo videli, podatki o junijskih plačah ne kažejo nobenega opaznega padca, torej je bil opazen padec majske medletne stopnje prispevkov posledica predvsem velikega skoka v 2011 (učinka osnove) in ne zmanjšanja plač, ki smo ga kot eno od možnosti omenili v prejšnji številki GG.

Posredni davki so tudi junija (tako kot maja) močno padli, tako da so bili kar 18% nižji od posrednih davkov v lanskem letu. Takšno več mesečno opazno padanje posrednih davkov, pri katerih so sicer običajni veliki nihaji (zaradi premikanja timinga vplačil), jenepričakovano! Še bolj nenavadno je, da je bila medletna stopnja negativna pri obeh ključnih domačih davkih na blago in storitve (pri trošarini in davku na dodano vrednost) in v dveh zaporednih mesecih. Da ne gre za daljnosežno in dolgoročno padanje donosa od domačih davkov na blago in storitve je možno dokumentirati samo še z naraščajočim donosom davka na dodano vrednost od blaga iz uvoza. Kot smo že večkrat opozorili, se davčne obveznosti za ta davčno obliko praviloma plačuje kontinuirano in so učinki premikov koledarja na njen donos zanemarljivi. Davek na dodano vrednost od uvoza je bil v letošnjem juniju za 1.2%, maja pa za 0.2% višji kot pred letom dni.

10. Pospešitev padanja kreditov

Padanje kreditov se je junija pospešilo. Skupni krediti podjetjem in prebivalstvu so se zmanjšali za 60 milijonov. Eni in drugi so bili nižji kot v juniju prehodnega leta. Padanje so pospešili še zlasti krediti podjetjem, saj se je pri njih medletna stopnja, ki je do vključno maja vztrajala na približno -4%, zmanjšala v juniju na -5.2%. Dinamika kreditov v evro območju se je po odločitvi evropskega bančnega regulatorja lani jeseni prav tako začela zmanjševati. V drugem četrtletju letos je medletna stopnja rasti kreditov podjetjem in prebivalstvu postala negativna tudi v evro območju.

Depoziti

Vir: ECB; BS; lastni izračuni
Opomba: Medletne stopnje rasti za četrtletja

Depoziti

Relativno ugodna gibanja v plačilni bilanci (izravnan oziroma pozitiven tekoči račun) precej prispevajo k sicer skromnemu naraščanju depozitov, navkljub hitremu krčenju kreditov. Bolj dolgoročna dinamika depozitov se sicer zmanjšuje že od sredine 2010 dalje. V zadnjih treh četrtletjih medletna rast depozitov stagnira na okoli 1.6% letno, kar je približno enako kot v evro območju.

Znižanje ključne obrestne mere ECB bo verjetno sprožilo nadaljnje zniževanje ostalih grosističnih obrestnih mer, tudi euriborja, ki se je sicer po šestmesečnem padanju, ki ga je sprožila ponudba triletnega kredita ECB decembra lani, v juniju skoraj ustalil. V tem času je euribor močno padel (trimesečni je padel na 0.66% in se je od decembra 2011 praktično razpolovil).

Drobno prodajne posojilne obrestne mere se konec prvega polletja znižujejo le pri stanovanjskih kreditih; pri potrošniških kreditih prebivalstvu in kreditih podjetjem obrestne mere stagnirajo oziroma rahlo nihajo. V evro območju posojilne obrestne mere za podjetja stagnirajo, za prebivalstvo pa se znižujejo (za približno desetinko točke na mesec).

Depozitne obrestne mere za ročnosti preko enega leta rahlo padajo, ostale stagnirajo. V evro območju depozitne obrestne mere vseh ročnosti počasi padajo, po približno desetinko točke na mesec.

11. Presežek v tekoči bilanci se povečuje

Ugodnejši plačilnobilančni saldi letos v primerjavi z lanskimi so posledica bolj izravnane tekoče menjave blaga in storitev, ob večjem neravnotežju v dohodkih faktorjev, prvenstveno zaradi večjega bremena plačila obresti za vse večji neto zunanji dolg.

Maja 2012 je znašal presežek tekoče plačilne bilance 110.7 milijonov €, kar poveča petmesečni presežek na 186.0 milijonov €. Pri tem je bil majski blagovni primanjkljaj 8.8 milijonov € (maja lani 161.6 milijonov €), storitveni presežek 181.5 milijonov € (122.2 milijona €), primanjkljaj v dohodkih faktorjev 55.4 milijonov € (54.9 milijonov €), saldo neto transferov je bil -6.7 milijonov € (maja lani 0.3 milijone €).

V prvih petih mesecih skupaj je bil letos blagovni primanjkljaj 196.2 milijonov €, lani 461.9 milijonov €, storitveni presežek letos 828.4 milijonov € (lani 582.9 milijonov €), primanjkljaj v faktorskih dohodkih 285.6 milijonov € (lani 189.5 milijonov €) in primanjkljaj v neto tekočih transferih 60.5 milijonov € (v enakem obdobju lani je bil presežek 79.4 milijonov €). K skoraj 150 milijonskemu presežku na računu storitev sta daleč največ prispevala povečanja presežkov pri transportu in potovanjih. Primanjkljaj na računu dohodkov se je letos povečal predvsem zaradi večjih plačil za storitve tujega kapitala. delu računa. K skoraj 140 milijonskemu poslabšanju na računu tekočih transferov pa je daleč največ prispevala država; lani je v petih mesecih pridobila 93 milijonov evrov, letos jih je 20 izgubila.

Kapitalski in finančni račun je po petih mesecih 2012 negativen -165.3 milijonov €, kar pomeni zmanjšanje obveznosti oziroma povečanje terjatev do tujine; v enakem obdobju lani je znašal +125.9 milijonov €. Pri tem znaša saldo kapitalskega računa 32.0 milijonov € (v petih mesecih lani je bil -8.7 milijonov €), tuje neto neposredne naložbe so 227.1 milijonov € (lani 191.8 milijonov €), neto naložbe v vrednostne papirje so -660.9 milijonov € (lani so bile kar +2518 milijonov €), neto ostale naložbe pa 200.1 milijonov € (lani -2508.8 milijonov €). Mednarodne rezerve pri Banki Slovenije so porasle za 36.9 milijonov € (v petih mesecih lani za 22.5 milijonov €), neto napake in izpustitve pa znašajo -20.7 milijonov € (lani -136.9 milijonov €).

Plačilna bilanca
(milijoni €)

Vir: BS

Plačilna bilanca

Pri zadolžitvi do tujine je prišlo konec 2011 do znatnega popravke navzdol pri terjatvah Slovenije do tujine, kar bistveno povečuje neto dolg do tujine. Tako je znašal konec aprila 2012 bruto dolg Slovenije do tujine 42382 milijonov € (50 milijonov € več kot mesec prej), terjatve od tujine 27916 milijonov € (252 milijonov € več kot mesec prej), kar pomeni neto zunanji dolg 14466 milijonov € (preko 40% BDP). V mesecu dni se je zmanjšal za 202 milijona €.

V bruto dolgu je 46.8% javni in javno garantirani dolg. Njegov delež se približuje polovici celotnega bruto dolga. Gre za zamenjavo zasebnega dolga, ki ga dolžniki niso sposobni odplačevati, z javnim dolgom. Ne-garantirani zasebni dolg je dosegel maksimum konec 2008, ko je znašal 30097 milijonov €, konec aprila 2012 pa je bil za 7532 milijonov € manjši. V enakem obdobju dobrih štirih let se je javni in javno garantirani dolg več kot podvojil; narasel je iz 9137 milijonov € na 19817 milijonov €.

Mednarodne rezerve Banke Slovenije so bile konec aprila 2012 717.5 milijonov €, konec maja pa 747.6 milijonov €. Pri tem je bilo v rezervah konec maja za 128.5 milijonov € zlata, 254.2 milijonov € imetij SDR, za 150.1 milijonov € rezervne pozicije pri MDS in za 214.7 milijonov € ostalih deviznih rezerv.

Prijava za obstoječe člane

Vpiši uporabniško ime in geslo:

Pozabili geslo? Naročite se